Naša regija z najhitrejšo rastjo v Evropi

Regija Srednje in Vzhodne Evrope, kamor spada tudi Slovenija, naj bi letos in prihodnje leto dosegala približno triodstotno gospodarsko rast, enako tudi države zahodnega Balkana. S tem naj bi to območje raslo precej hitreje kot Zahodna Evropa, ki se ji obeta le 0,5-odstotno povečanje gospodarstva, napovedujejo v mednarodni bančni skupini UniCredit.

Med dejavniki rasti v regiji naj bi bila povečana zasebna potrošnja, gnana s hitrejšo rastjo realnih plač, in povečano kreditiranje, ki bi ga omogočilo pričakovano znižanje obrestnih mer. Prav tako naj bi se v drugi polovici letošnjega leta znova povečal tudi izvoz, izhaja iz analize, ki so jo predstavili na mednarodni bančni konferenci Euromoneyja na Dunaju, kjer se je zbralo 1200 udeležencev iz 45 držav.

V supervolilnem letu 2024, ko so na vrsti tudi evropske volitve, naj bi se javna poraba zvišala, saj bodo vlade s svojimi ukrepi poskušale pridobiti naklonjenost volivcev. Proračunski primanjkljaji bodo tako ostali visoki, vendar pa analitiki UniCredita zaradi tega ne pričakujejo znižanja bonitetnih ocen držav. V 2024 je sicer pričakovano tudi večje črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, posledično pa naj bi se povečale javne, pa tudi zasebne naložbe. Vse to naj bi bilo tudi gonilo živahnejše gospodarske rasti.

Obrestne mere se ponekod že nižajo

Podjetja iz Srednje in Vzhodne Evrope so v razmeroma dobrem finančnem položaju, več kot polovica poroča o presežku finančnih depozitov, pri čemer po izsledkih analize prednjačijo podjetja iz Slovenije. Na drugi strani pa se večina gospodarskih družb sooča z velikim pomanjkanjem delovne sile, še kažejo podatki analize. V UniCreditu ugotavljajo, da obrestne mere v nekaterih državah iz regije, ki nimajo evra, že padajo in hkrati pričakujejo, da se bo ta trend letos še pospešil, še posebej, ko bo začela nižati obresti tudi Evropska centralna banka, predvidoma sredi letošnjega leta. Hkrati kakovost kreditnih portfeljev ostaja visoka, delež slabih posojil pa je v primerjavi s številkami iz časov finančne krize zelo nizek. Tudi to dejstvo ugodno vpliva na rast kreditiranja.

Ključni strateški izzivi v regiji so pospešitev pogajanj o razširitvi Unije na območje zahodnega Balkana, Moldavije in Ukrajine, povečanje geopolitičnega vpliva Poljske in Romunije, prevzem evra v Bolgariji v letih 2025 ali 2026 ter povečanje pomoči Ukrajini. Analitiki med glavnimi političnimi tveganji omenjajo vzpon skrajnega političnega populizma, poslabšanje ocen kreditnega tveganja in šibko izvozno povpraševanje, ki bi lahko vodilo v recesijo. Tuje povpraševanje je tačas največje tveganje zlasti iz evrskega območja, ki mu sicer v UniCreditu za letos napovedujejo 0,5-odstotno gospodarsko rast.

Za UniCredit strateška regija

Za skupino UniCredit, ki ima sicer sedež v Milanu, svojo banko s 6,8-odstotnim tržnim deležem pa ima tudi v Sloveniji, tako razmeroma hitro rastoča regija Srednje in Vzhodne Evrope ostaja strateškega pomena, v prihodnje pa računajo še na hitrejšo rast. Skupina sicer na tem območju ustvari tretjino celotnih posojil, 31 odstotkov depozitov in 30 odstotkov svojih prihodkov.