Nagrajeni projekt pametnih omrežij je izveden

V projektu pametnih omrežij NEDO so presegli sedanje stanje tehnike, je dejal direktor Elesa Aleksander Mervar, uvedli napredno infrastrukturo v prenosnem in distribucijskem omrežju in povečali zanesljivost in učinkovitost upravljanja elektroenergetskega sistema. Tudi zaradi tega projekta lahko Teš stoji vsaj do konca meseca.

Projekt NEDO je uspešen primer sodelovanja Slovenije in Japonske. Začel se je leta 2016, prva faza je bila končana leta 2019, končal pa se je letos. Podprli sta ga tako slovenska kot japonska vlada, leta 2020 pa je prejel prestižno nagrado kot najboljši projekt pametnih omrežij na svetu.

»Projekt ima dolgoročno vrednost in prispeva k zelenemu prehodu,« je ocenil minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Dodal je, da je preseganje okvirov ključno za dovolj hiter prehod, Slovenijo pa postavlja med najnaprednejše države na področju pametnih omrežij. Zanimivo pa je, da postaja tudi poligon za take projekte. »Nova znanja so v energtski krizi še veliko bolj pomembna kot sicer. Projekt NEDO je potekal na ravni države, možnosti za sodelovanje pa je še mnogo,« meni Kumer in opozarja, da Slovenija za trajnostno, zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo potrebuje učinkovito, zanesljivo in varno prenosno in distribucijsko omrežje. Japoncem pa je dejal, da smo geografsko daleč, a smo v srcu blizu.

S pametnimi omrežji do zamika dela vlaganj v elektrodistribucijsko omrežje

Veleposlanik Hiromichi Matsushima je opozoril, da ima Slovenija industrijo z visoko dodano vrednostjo, kar zanima tudi Japonsko, zato so se naložbe japonskih visokotehnoloških podjetij v Slovenijo povečale. Projekt NEDO pa sovpada s 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Japonsko.

Simbolična zasaditev češnje, kot simbola dolgega prijateljskega sodelovanja. FOTO: Borut Tavčar/Delo

Predsednik japonske družbe NEDO Hiroaki Ishizuka je opozoril na številne začetne težave, zlasti covid-19, vendar so vse presegli z odličnim sodelovanjem. Napovedal je še, da bo možnosti za sodelovanje še veliko, saj pričakuje, da se bodo dosežki projekta NEDO razširili po vsej Evropi.

»To je prvi resnični projekt pametnega razvoja infrastrukture. Krepko presega sedanje stanje tehnike, preizkušali smo številne možnosti za večjo zanesljivost in učinkovitost upravljanja elektroenergetskega sistema,« je opozoril Mervar. Še pred 2030 bo v Sloveniji in drugod veliko več sončnih elektrarn in električnih vozil, velike nove elektrarne pa ne bo. Nujno bo sodelovanje, projekt NEDO pa je vzorčni primer takega sodelovanja za uvajanje napredne infrastrukture v prenosnem in distribucijskem omrežju. »Projekta ne bi bilo brez vseh odličnih podjetij, verjamem, da imate še ogromno idej. Podprli vas bomo,« je sodelujočim podjetjem sporočil Mervar in dodal, da danes ni konec, temveč začetek novih projektov.

Projekt NEDO se je slavnostno končal. FOTO: Borut Tavčar/Delo

Slovenija lahko postane evropsko vozlišče za japonske tehnologije. Izvršni podpredsednik Hitachija Katsuya Nagano je opozoril na začetne težave, tako jezikovne kot kulturne in poslovnokulturne, čemur se je kasneje pridružil še covid-19, vendar so vse presegli z odprtimi razpravami pod vodstvom Elesa. »Svet nujno potrebuje utrjevanje družbene infrastrukture. Prepričan sem, da bomo projekt še razširili in nadgradili vzpostavljena partnerstva,« je dejal Nagano, saj projekt NEDO uteleša tudi filozofijo korporacije Hitachi, ki se kot moto glasi: Harmonija, iskrenost in pionirski duh.

Minister Bojan Kumer in direktor HSE Tomaž Štokelj tudi o ustavljenem Tešu. FOTO: Borut Tavčar/Delo

Minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič je projekt izkoristil še za utemeljitev potrebe po novem ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Slovenija in Japonska vsako leto izmenjata nekaj raziskovalcev, obe dajeta tudi štipendije za študente. NEDO pa je eden največjih demonstracijskih projektov na svetu. »Še bolj bomo sodelovali, saj japonski razvojni model, ki je namenjen ljudem, Sloveniji najbolj ustreza. Slovenija ima strokovnjake na vseh področjih. Z novim ministrstvom pa bi lahko inovacije financirali bolj sistematično in učinkovito,« pravi Papič, ki bi ustanovil še agencijo za tehnolooški razvoj za financiranje inovacij. Agencija za raziskovalno dejavnost pa bi še naprej financirala bazično znanost.