Nobelova nagrada za ekonomijo v roke Acemogloju, Johnsonu in Robinsonu

Nagrado iz ekonomskih znanosti v spomin Alfreda Nobela, kot se uradno imenuje Nobelova nagrada za ekonomijo, letos prejmejo Daron Acemoglu in Simon Johnson z Univerze MIT ter James Robinson z Univerze v Chicagu. Nagrado so dobili »za študije o tem, kako se institucije oblikujejo in vplivajo na blaginjo«.

Kot so v svoji obrazložitvi še zapisali švedski akademiki, so »nagrajenci prispevali inovativne raziskave o tem, kaj dolgoročno vpliva na gospodarsko blaginjo držav. Njihovi vpogledi v to, kako institucije vplivajo na blaginjo, kažejo, da je delo v podporo demokraciji in vključujočim institucijam pomembna pot naprej pri spodbujanju gospodarskega razvoja.«

Lavreati so podali razlago, zakaj so nekatere države bogate in druge revne. Države, ki so razvile »vključujoče institucije«, so sčasoma postale uspešne, tiste, ki so razvile »ekstraktivne institucije«, pa so imele vztrajno nizko gospodarsko rast.

Lavreata avtorja knjige Zakaj države propadejo

Acemoglu  in Robinson sta v svoji odmevni knjigi Zakaj države propadejo (Why Nations Fail) iz leta 2012 obrazložila, zakaj so nekateri narodi bogatejši od drugih in kako bolje delujejo njihove politične in gospodarske institucije. Knjiga se začne s primerjavo življenjskega standarda v dveh mestih, imenovanih Nogales – enem v ZDA v Arizoni, in drugem južno od meje v mehiški regiji Sonora.

Medtem ko so nekateri ekonomisti trdili, da razlike v podnebju, kmetijstvu in kulturi močno vplivajo na blaginjo kraja, sta Acemoglu in Robinson pojasnila, da so tisti, ki živijo v Nogalesu v Arizoni, bolj zdravi in ​​premožnejši zaradi relativne moči njihovih lokalnih institucij.

Nagrada političnim ekonomistom

»Nobelova nagrada se je letos ustavila v srčiki ekonomske znanosti, ki je v bistvu politična ekonomija in ne tehnična ekonomija, kamor je bila v preteklosti usmerjena večina pozornosti izbora,« je odločitev švedskega odbora komentiral profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Bogomir Kovač in dodal, da ga je tokratni izbor res razveselil. »Na eni strani smo se celo vrnili k temeljnemu vprašanju, kaj ustvarja in kaj je v ozadju bogastva narodov, s katerim začenja oče ekonomske vede Adam Smith. Na drugi strani gre za vprašanje, kaj je odločujoče in kakšna je odvisnost med ekonomskim in političnim sistemom – kar je v izhodišču temeljno ekonomsko in politično vprašanje. Tokrat se vračamo na izhodišče.«

Nobelov odbor je po njegovih besedah verjetno hotel povedati podobno sporočilno zgodbo kot pri letošnji Nobelovi nagradi za mir. »V teh, vedno bolj negotovih časih velikih sprememb se očitno na globalni ravni dogaja razpad svetovne gospodarske ureditve, spočete po drugi svetovni vojni. Zato je ključno vprašanje institucionalnih okvirov za delovanje nacionalnih in globalnega gospodarstva.«

Osnovna zgodba je, kako institucije vplivajo na gospodarsko rast in koliko pogojujejo blaginjo. »Naši lavreati so poskušali natančneje pojasniti vpliv političnih institucij. Ni vsaka avtokracija vedno problematična in Kitajska je bila v zadnjem času dober dokaz tega. Avtokratske oblasti so lahko kratkoročno uspešnejše pri načinu organizacije pri akumulaciji kapitala. Toda tveganje, da so avtokratske oblasti politično uspešne, se na dolgi rok poveča, saj za to vendarle potrebujete zaupanje in legitimnost, česar ni mogoče tako učinkovito doseči. Ugotovili so, da je posplošena formula (politična demokracija, trg, gospodarska uspešnost) vendarle bolj diferencirana in da so morda tudi bolj avtokratske, morda tudi nedemokratične države lahko relativno uspešne. Treba je pogledati, katere politične institucije so v ozadju in katere lastnosti političnih institucij vplivajo in omogočajo gospodarsko rast. Tu gre vendarle za vprašanje zaupanja in legitimnosti,« je poudaril Kovač.

Vsi lavreati prihajajo iz elitnih ameriških intelektualnih središč. Spet imamo Univerzo v Chicagu kot staro valilnico nobelovcev, na drugi strani pa MIT (Tehnološki inštitut Massachusettsa​). Turško-ameriški ekonomist Acemoğlu­ je bl med favoriti za nagrado že ­nekaj let.

Odmevna knjiga tudi v slovenščini

Acemoğ​lu in Robinson sta v odmevni knjigi Zakaj države propadejo iz leta 2012, ki jo imamo tudi v slovenščini, obrazložila, zakaj so nekatere države bogatejše od drugih in kako bolje delujejo njihove politične in gospodarske institucije. Knjiga se začne s primerjavo življenjskega standarda v dveh mestih, imenovanih Nogales – enem v ZDA, v Arizoni, in drugem južno od meje, v mehiški regiji Sonora.

Nekateri ekonomisti so trdili, da razlike v podnebju, kmetijstvu in kulturi močno vplivajo na blaginjo kraja, Acemoğ​lu in Robinson pa sta pojasnila, da so tisti, ki živijo v Nogalesu v Arizoni, bolj zdravi in ​​premožnejši zaradi relativne moči njihovih lokalnih institucij.

Med 90 lavreati le tri ekonomistke

Nagrada za ekonomijo je bila ustanovljena šele leta 1968, in sicer z donacijo Švedske centralne banke ob njeni 300. obletnici, podeljuje pa se od leta 1969 in od takrat jo je prejelo 90 ekonomistov in le tri ekonomistke. Nagrajence izbira komisija Kraljeve švedske akademije znanosti.

Lanska nagrajenka je bila Claudia Goldin, profesorica ekonomije s harvardske univerze, ki je »izboljšala naše razumevanje rezultatov žensk na trgu dela«, kot so v obrazložitvi zapisali švedski akademiki.