Nobelova nagrada za ekonomijo v roke Acemogloju, Johnsonu in Robinsonu

Nagrado iz ekonomskih znanosti v spomin Alfreda Nobela, kot se uradno imenuje Nobelova nagrada za ekonomijo, letos prejmejo Daron Acemoglu in Simon Johnson z Univerze MIT ter James Robinson z Univerze v Chicagu. Nagrado so dobili »za študije o tem, kako se institucije oblikujejo in vplivajo na blaginjo«.

Kot so v svoji obrazložitvi še zapisali švedski akademiki, so »nagrajenci prispevali inovativne raziskave o tem, kaj dolgoročno vpliva na gospodarsko blaginjo držav. Njihovi vpogledi v to, kako institucije vplivajo na blaginjo, kažejo, da je delo v podporo demokraciji in vključujočim institucijam pomembna pot naprej pri spodbujanju gospodarskega razvoja.«

Lavreati so podali razlago, zakaj so nekatere države bogate in druge revne. Države, ki so razvile »vključujoče institucije«, so sčasoma postale uspešne, tiste, ki so razvile »ekstraktivne institucije«, pa so imele vztrajno nizko gospodarsko rast.

Lavreata avtorja knjige Zakaj države propadejo

Acemoglu  in Robinson sta v svoji odmevni knjigi Zakaj države propadejo (Why Nations Fail) iz leta 2012 obrazložila, zakaj so nekateri narodi bogatejši od drugih in kako bolje delujejo njihove politične in gospodarske institucije. Knjiga se začne s primerjavo življenjskega standarda v dveh mestih, imenovanih Nogales – enem v ZDA v Arizoni, in drugem južno od meje v mehiški regiji Sonora.

Medtem ko so nekateri ekonomisti trdili, da razlike v podnebju, kmetijstvu in kulturi močno vplivajo na blaginjo kraja, sta Acemoglu in Robinson pojasnila, da so tisti, ki živijo v Nogalesu v Arizoni, bolj zdravi in ​​premožnejši zaradi relativne moči njihovih lokalnih institucij.

Nagrada za ekonomijo je bila ustanovljena šele leta 1968, in sicer z donacijo Švedske centralne banke ob njeni 300. obletnici, podeljuje pa se od leta 1969 in od takrat jo je prejelo 90 ekonomistov in le tri ekonomistke. Nagrajence izbira komisija Kraljeve švedske akademije znanosti.

Lanska nagrajenka je bila Claudia Goldin, profesorica ekonomije s harvardske univerze, ki je »izboljšala naše razumevanje rezultatov žensk na trgu dela«, kot so v obrazložitvi zapisali švedski akademiki.