Nadgradnja akcijskega načrta za višjo rast produktivnosti

Strokovnjaki iz Observatorija Združenja Manager so predstavili nadgradnjo lanskega akcijskega načrta za višjo rast produktivnosti, ki se po novem imenuje akcijski načrt za večjo blaginjo. Prvotni akcijski načrt, ki ga je gospodarski minister v odhodu Zdravko Počivalšek označil kar za biblijo za ukrepanje v naši državi, tako zdaj obravnava povečevanje celovite blaginje prebivalcev Slovenije in ne zgolj večje produktivnosti.

Dokument, ki smo ga čakali desetletja

»To je zelo velik dan za našo skupino, ki je delala v različnih formatih približno pet let in pol, da je prišel ta akcijski načrt takšen, kot je zdaj pred vami. To je bilo precej zahtevno delo,« je poudaril koordinator in predsedujoči Observatoriju Dušan Mramor.

Po tem, ko je Mramor leta 2016 odstopil s položaja finančnega ministra, je skupaj s strokovnjaki poskušal ugotoviti, kaj bi prišlo prav slovenski vladi in drugim deležnikom, ko so izpostavljeni večjim tveganjem. Okoli leta 2017 so ugotavljali glavna tveganja ter pri tem posebej opozorili na staranje prebivalstva. »Moja ocena takrat je bila, da so vsi recepti, ki so nam jih ponujale mednarodne institucije, napačni. Če jih bomo upoštevali, bomo prišli v zelo veliko politično in generalno nestabilnost, kar bo še poslabšalo situacijo. To je bila moja ocena takrat in tudi drugi, ki so bili z menoj, so se z njo strinjali,« je pojasnil Mramor, ki je zatem začel oblikovati akcijski načrt.

Ker panoga gradbeništva že deluje s polnimi zmogljivostmi, na tem področju niso predlagali novih ukrepov, saj bi to lahko vodilo v še večje pregrevanje. Tudi sam multiplikator na BDP bi bil zaradi pričakovanih višjih cen bistveni nižji, poudarjajo v Observatoriju. FOTO: Jure Eržen/Delo

Od produktivnosti k blaginji

Prvo celovito delo pri akcijskem načrtu je bilo osredotočeno na višjo rast produktivnosti. Observatorij je iskal načine, kako to doseči, s čimer bi se lažje spoprijeli s ključnim izzivom v Sloveniji, to je s staranjem prebivalstva. Toda bolj kot nastajanje prvotnega akcijskega načrta je naporno njegovo noveliranje, je poudaril Mramor in dejal, da so leta 2021 opazili dodatne izzive. Ključni problem je produktivnost, staranje prebivalstva pa ni več edini: »Okoljski je katastrofa. Ta bo zelo naporen in bo zelo vplival na blaginjo ljudi. Ne smemo se več koncentrirati samo na staranje prebivalstva, ampak moramo vpeljati tudi druga velika tveganja, ki ostajajo.«

Osredotočeni torej ostajajo na produktivnost, ki je daleč najpomembnejša, ni pa edina. Pri vseh tveganjih sta ključna še dva elementa: materialna blaginja, ki zajema delovno aktivnost, in nematerialna blaginja, kjer so ključni kakovost okolja, pravna država in politični sistem ter zdravje. »To postaja še pomembnejše kot zgolj materialne dobrine,« je poudaril Mramor.

Observatorij je tako šel v širitev področij – ne zgolj produktivnosti, ampak tudi delovne aktivnosti in nematerialnih faktorjev. Skupno so oblikovali 22 področij in 64 ukrepov, ki so fleksibilni in jih država lahko izvede brez predhodnih sprememb.

Sokoordinatorka načrta prof. dr. Polona Domadenik Muren. FOTO: Benjamin Beci/Državni svet

Ukrepi

Ukrepe za dvig materialne blaginje ločujejo na ukrepe za dvig delovne aktivnosti in ukrepe za rast produktivnosti. Zadnje so še dodatno razdelili na »mehke« dejavnike produktivnosti na ravni države, kot so, denimo, sodelovanje med raziskovalno in razvojno sfero, učinkovitost javne uprave, odprava administrativnih ovir in digitalizacija ter korporativno upravljanje podjetij v državni lasti. Med »mehkimi« dejavniki produktivnosti na ravni podjetij omenjajo upravljanje podjetij, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, razvoj novih tehnologij in digitalno transformacijo. Sledijo še vlaganja v ključno javno infrastrukturo, torej v energetski sektor, železniško omrežje, ceste, zdravstvo, raziskovalno infrastrukturo.

Pri ukrepih za dvig nematerialne blaginje so se dotaknili področij pravne države, političnega sistema, kakovosti okolja in zdravja.

Prof. dr. Tjaša Redek iz Ekonomske fakultete UL. FOTO: Benjamin Beci/Državni svet

Širitev skupine strokovnjakov

Pri nastajanju včeraj predstavljenega načrta je imelo veliko vlogo tudi Združenje Manager, ki je v istem obdobju na podlagi pogovorov, seminarjev in analize sklenilo, da bo razširilo svoje poslanstvo. Osredotočeni so bili na podjetja in njihovo čim boljše upravljanje ter s tem na svoj prispevek z izluščenjem najboljših poslovnih praks. Svoje poslanstvo so se tako odločili bistveno razširiti na širšo družbo. Dušan Mramor je povedal, da s kolegi želijo postati del tega. Ustanovljen je bil tako imenovani Observatorij, v katerem so v začetku prevladovali ekonomisti, ki so analizirali razmere v Sloveniji, tem pa so se kasneje pridružili tudi strokovnjaki z drugih področij. »Zdaj imamo res Observatorij, kot nekakšno mislišče, sestavljeno iz najboljših strokovnjakov v Sloveniji z zelo različnih področij; predvsem tistih, ki obravnavajo vprašanja, ki postajajo zelo pomembna,« je skupino, ki je pripravila načrt, opisal Mramor.

Izvršna direktorica Petra Juvančič pa je v zvezi z delovanjem Observatorija poudarila ključne iztočnice, ki so jih določili njegovi člani. Spraševali so se, kaj je danes družbena blaginja, kako jo opredelimo, koliko je še pomembna zgolj opredelitev BDP in koliko tudi drugi mehkejši dejavniki. Predsednik Združenja Manager Andrej Božič je dejal, da so leta 2018, ko so zagnali Observatorij, imeli pred očmi eno, in sicer, kako naj slovenski menedžment dodatno pripomore k skupnemu napredku, cilju, ki je tudi del poslanstva Združenja Manager.