Nad evropskim gospodarstvom se zbirajo temni oblaki

Ljubljana – Gospodarska rast v evrskem območju in v EU kot celoti se je v drugem letošnjem četrtletju zelo upočasnila, kažejo prvi podatki evropskega statističnega organa Eurostata. Po sezonsko prilagojenih podatkih se je BDP v omenjenem obdobju povečal za le 0,2 odstotka. To je kar dvakrat manj kot v prvih treh mesecih letos, ko je četrtletna rast v evrskem območju znašala 0,4 odstotka, v EU28 pa 0,5 odstotka.

Tudi na letni ravni je povprečna gospodarska rast vse nižja. V evrskem območju je konec junija povprečno znašala 1,1 odstotka, v vseh članicah Unije pa 1,3 odstotka.

Italija stagnira na robu recesije

Kronični gospodarski bolnik Evrope, Italija, je v drugem četrtletju letos stagnirala tako na četrtletni kot letni ravni: v obeh primerjavah je bila rast bruto domačega proizvoda ničelna, kažejo sveži podatki italijanskega statističnega urada Istata. Ta je sicer za letošnje prvo četrtletje ugotovil skrčenje BDP za 0,1 odstotka, zdaj pa izpostavlja predvsem upad proizvodnje v industriji in kmetijstvu. Sosednja država se tako še naprej giblje po robu recesije, kar je še posebej skrb vzbujajoče v luči njenega ogromnega in nerešenega javnega dolga, ki znaša skoraj 134 odstotkov BDP.

A Italija ni več osamljena. Tudi torkov podatek o komaj 0,2-odstotni četrtletni rasti BDP v Franciji je slabši od obetov. »Če je bila gospodarska upočasnitev v prvem četrtletju prisotna predvsem v Nemčiji in Italiji, pa doslej dostopni podatki kažejo, da je v drugem četrtletju dobila širši zamah,« je za agencijo AFP povedal Jack Allen Reynolds iz svetovalne družbe Capital Economics.

»Rast je namreč precej oslabela tudi v Nemčiji, Španiji, Avstriji in Belgiji. In tudi podatki o zmanjšanju brezposelnosti ne morejo prikriti gospodarskih slabosti. Raziskave o povpraševanju po kadrih kažejo, da bo rast zaposlovanja uplahnila.«

Eurostat je namreč zdaj razgrnil tudi podatke glede zaposlenosti. Junija je povprečna stopnja brezposelnosti v evrskem območju znašala 7,5 odstotka, kar je najnižja zabeležena številka po juliju 2008. Že nižja, 6,3-odstotna, je bila junija povprečna stopnja brezposelnosti v državah EU28.

Podatki za Slovenijo šele konec meseca

Eurostatove številke tokrat ne zajemajo vseh članic Unije oziroma evrskega območja. Manjka tudi podatek o rasti BDP v Sloveniji v drugem četrtletju, ki ga bodo na državnem statističnem uradu razkrili 30. avgusta.

Vsaj v prvih treh mesecih letos je bil gospodarski zagon tudi pri nas manjši kot lani, a še vedno daleč nad povprečjem rasti v Evropi: BDP se je v prvem četrtletju pri nas na letni ravni zvišal za 3,2 odstotka, na četrtletni pa za 0,8 odstotka.

Umar je sicer spomladi napovedal, da bo Slovenija ob umirjanju konjunkture v mednarodnem okolju letos dosegla 3,4-odstotno gospodarsko rast. Novo, jesensko napoved, ki bo tudi dokončna podlaga za izračun dovoljene proračunske porabe v 2020, bodo na Umarju predvidoma pripravili sredi septembra.

ECB ima razloge za ukrepanje

Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi je prejšnji teden v zanj že kar dramatičnem slogu opozarjal, da so razmere v evropski industriji čedalje slabše. Sveži podatki o vse bolj šibki, komaj zaznavni gospodarski rasti v nekaterih ključnih članicah evrskega območja so ob nizki, povprečno le 1,1-odstotni letni inflaciji, še dodaten razlog za septembrsko znižanje ključnih obrestnih mer ECB in nadaljevanje spodbujevalne denarne politike.