Multinacionalke bi obdavčili po najmanj 15-odstotni stopnji

Evropska komisija je danes predstavila predlog direktive, ki zagotavlja izvajanje minimalne efektivne davčne stopnje za velika multinacionalna podjetja. S predlogom želi EU uresničiti mednarodni dogovor, v skladu s katerim bodo podjetja, katerih prihodki presegajo 750 milijonov evrov, od leta 2023 podvržena najmanj 15-odstotni davčni stopnji.

Z današnjim predlogom se izpolnjuje zaveza EU, da bo hitro ukrepala in bila med prvimi pri izvajanju nedavno doseženega zgodovinskega globalnega sporazuma o davčni reformi, katerega cilj je vnesti pravičnost, preglednost in stabilnost v mednarodni okvir za davke od dohodkov pravnih oseb, so poudarili v Bruslju.

V začetku oktobra je bil po večletnih pogajanjih, ki so potekala pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), dosežen mednarodni sporazum o preoblikovanju globalne obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Podprlo ga je 137 držav in jurisdikcij, ki predstavljajo več kot 90 odstotkov globalnega bruto domačega proizvoda (BDP), tudi članice EU.

»Le dva meseca pozneje smo naredili prvi korak k odpravi tekmovanja v zniževanju davkov, ki škodi EU in njenim gospodarstvom. Direktiva, ki jo predlagamo, bo zagotovila, da se bo nova 15-odstotna minimalna efektivna davčna stopnja za velika podjetja uporabljala popolnoma skladno s pravom EU,« je povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.

Minimalna obdavčitev dohodkov pravnih oseb je eden od dveh stebrov mednarodnega sporazuma, in sicer drugi steber.

Prvi steber se nanaša na delno prerazporeditev pravic do obdavčitve. Kot je ob tem še napovedal Gentiloni, bo evropska komisija poleti prihodnje leto predlagala drugo direktivo za izvajanje tega stebra sporazuma, potem ko bo podpisana ustrezna večstranska konvencija.

Današnji predlog določa, kako se bodo načela 15-odstotne efektivne davčne stopnje v praksi uporabljala v EU. Predlagana pravila bodo veljala za vse velike domače in mednarodne skupine z obvladujočo ali odvisno družbo s sedežem v državi članici EU. Če država, v kateri ima nizko obdavčena družba sedež, ne nalaga najnižje efektivne stopnje, določbe državi članici obvladujoče družbe nalagajo uporabo »dopolnilnega« davka.

Kot je napovedal Gentiloni, bo evropska komisija poleti prihodnje leto predlagala drugo direktivo za izvajanje prvega stebra sporazuma, potem ko bo podpisana ustrezna večstranska konvencija. FOTO: John Thys/AFP

Predlog zagotavlja tudi efektivno obdavčitev v primerih, ko je obvladujoča družba zunaj EU v državi z nizkimi davki, ki ne uporablja enakovrednih pravil.

V skladu z mednarodnim sporazumom določa tudi nekatere izjeme. Tako bodo podjetja lahko iz obdavčitve izključila dohodek v znesku, ki ustreza petim odstotkom vrednosti opredmetenih sredstev in petim odstotkom izplačil plač, so še pojasnili pri komisiji.

Po besedah izvršnega podpredsednika Valdisa Dombrovskisa, pristojnega za gospodarstvo za ljudi, bo vključitev sporazuma OECD o minimalni efektivni obdavčitvi v zakonodajo EU ključna tudi za boj proti izogibanju davkom in davčnim utajam, hkrati pa bo preprečila tekmovanje v zniževanju standardov v nezdravi davčni konkurenci med državami.

»Vsak bi moral plačati pravičen delež davkov, od zasebnikov, lokalnih podjetij do multinacionalnih družb,« je še dejal Dombrovskis.