Ministri EU dosegli kompromis o fiskalnih pravilih

Finančni ministri Evropske unije (EU) so dosegli kompromisni dogovor o novih fiskalnih pravilih EU, ki bodo veljala že prihodnje leto. Reforma fiskalnega okvira EU bo naslovila pomanjkljivosti sedanjih pravil. Spremenjena pravila bodo upoštevala posebnosti glede javnega dolga, hkrati pa bodo še naprej zahtevala skrb za dolgoročno vzdržnost javnih financ in ohranjanje ravni investicij, so sporočili z ministrstva za finance.

Kompromis bo omogočal bolj postopno konsolidacijo kot obstoječa pravila pakta za stabilnost in rast. Zahtevano povprečno letno zniževanje dolga po novih pravilih bo znašalo en odstotek za države z dolgom nad 90 odstotkov BDP in 0,5 odstotka za države z dolgom nad 60 odstotkov BDP. To bo po oceni ministrstva manj zahtevno, a hkrati bolj realno, predvsem za države z visokim dolgom. Slovenski javni dolg sicer ta čas znaša približno 70 odstotkov BDP.

Če bo država dosegla javnofinančni primanjkljaj, večji od treh odstotkov BDP, ga bo morala letno zniževati s stopnjo, ki bo zagotovila zanesljivo zniževanje javnofinančnega dolga. Uravnavanje pa bo temeljilo na prilagajanju rasti izdatkov.

Države so v pogajanjih našle kompromis, ki v primeru, ko zniževanje primanjkljaja ni zadostno, zagotavlja dodatno zahtevano minimalno letno znižanje primanjkljaja, brez upoštevanja vpliva gospodarskega cikla. Po novem bo to znašalo 0,4 odstotka BDP (če analiza vzdržnosti dolga izkazuje zanesljivo zniževanje dolga v odstotku BDP na srednji rok), in ne več 0,6 odstotka BDP, kot velja v obstoječih pravilih. Hkrati pa bo to minimalno zahtevano konsolidacijo mogoče še znižati z zavezami k reformam in investicijam. Le na tej podlagi bo namreč mogoče podaljšati obdobje javnofinančne konsolidacije.

Boštjančič: Treba bo izvesti tudi strukturne reforme 

»Kljub raznolikim pogledom in izhodiščnim položajem 27 držav članic nam je uspelo doseči kompromis, ki fiskalna pravila prilagaja novi realnosti in odraža tudi slovenska stališča. Veseli me, da je bil, po skoraj štirih letih razprav o reformi fiskalnih pravil na ravni Evropske unije, danes dosežen ta politični dogovor,« je ob potrditvi dejal minister za finance Klemen Boštjančič. Predvidene spremembe odpravljajo pomanjkljivosti obstoječega sistema, predvsem hitrosti vzdržnosti javnih financ ne postavljajo pred cilj ekonomske rasti. Političnemu dogovoru pred dokončno potrditvijo sledijo še pogajanja z Evropskim parlamentom, saj se eden od treh zakonodajnih aktov sprejema s soodločanjem obeh institucij, zato se morata z besedilom strinjati obe instituciji.

Za Slovenijo je po mnenju ministra še posebej pomembna prehodna določba, da bodo reforme (na primer pokojninska z vplivom na znižanje tekočih izdatkov sektorja država) v načrtih za okrevanje in odpornost upoštevane kot zelo pomemben dejavnik pri podaljšanju obdobja konsolidacije v prvih načrtih. 

Države bodo morale fiskalne cilje, reforme in investicije po novem zastaviti v štiriletnih fiskalnih načrtih. Slovensko stališče se v času pogajanj ni spreminjalo. Slovenija je zagovarjala stališče, da morajo nova fiskalna pravila omogočiti postopno konsolidacijo, ki bo omogočila tudi investicije. »Zavedamo se, da bo treba za večjo postopnost izvesti tudi strukturne reforme. Veseli nas, da so bila slovenska stališča v pogajanjih upoštevana in da jih potrjeni kompromisni predlog tudi odraža,« še dodaja  Boštjančič.