Minister Kumer z gospodarstvom o zemeljskem plinu

Bojan Kumer, minister za infrastrukturo, je včeraj z gospodarstvom opravil krog pogovorov o negotovosti glede zanesljivosti prihodnje preskrbe z zemeljskim plinom. Dogovorili so se za nadaljnje sodelovanje pri obravnavi skupnih tem in se strinjali, da je treba pripraviti skupek ukrepov, ki bodo pomagali tudi gospodarstvu.

Člani GZS so v nedavni anketi povedali, da se delež zakupa elektrike in zemeljskega plina s časovnim odmikom zmanjšuje. Predsednik GZS Tibor Šimonka je poudaril, da je Slovenija močna industrijska država, pri čemer velik del odpade na energetsko intenzivna podjetja. Specifika gospodarstva je velika odvisnost od zemeljskega plina, v 90 odstotkih ruskega. Izrazil je zaskrbljenost, če bi se dobava prekinila, in izrazil željo, da ministrstvo na evropski ravni opozori na posebnosti Slovenije glede te odvisnosti. Dodal je, da se je gospodarska rast povečala, a je slika varljiva in ne zrcali resnosti razmer, saj gre ta rast delno »na račun tega, da so nekatera druga gospodarstva bolj klecnila in je bilo precej energentov zakupljenih po ugodnejših pogojih«. Poudaril je tudi, da gospodarstvo pri električni energiji pričakuje kapico. Opomnil je, da nacionalni energetski in podnebni načrt NEPN kliče po večji posodobitvi, pri čemer želi GZS z vsem razpoložljivim potencialom tvorno sodelovati. Zelo jasno je povedal, da gospodarstvo za zeleni prehod potrebuje pomoč vlade in da je v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost delež sredstev, namenjen neposredno gospodarstvu, bistveno premajhen.

Minister Kumer se je strinjal, da Slovenija še nikoli ni bila v takem položaju kot zdaj. Gospodarstvo se srečuje z globalnimi izzivi. »Smo na precepu, dohitevajo nas grehi iz preteklosti, ko je primanjkovalo tudi strateškega razmišljanja. Preteklosti ne moremo spremeniti, sedanjost lahko usmerjamo, nikoli pa ne smemo pozabiti, kam želimo iti.« Potrdil je, da je gospodarstvo temelj in da se bo zavzel za vzpostavitev vzornega sodelovanja. »Vodilo je, da se povežemo in sodelujemo ter skupaj pripravimo ukrepe, ki bodo vsem koristili.« Dobro se zaveda problema visokih stroških energentov, enako tudi dejstva, da v Sloveniji nimamo plinohramov. Podjetja bi se zato morala bolj usmeriti v sončno in druge alternativne vire energije: »To se splača, se hitro povrne in dolgoročno prispeva k reševanju energetske odvisnosti.« Septembra naj bi bil odprt še en razpis za te namene.

Generalni direktor GZS Aleš Cantarutti je povedal, da je na strateški ravni zeleni prehod izredno pomemben del zborničnih aktivnosti in je tudi v strateškem dokumentu Horizonti prihodnosti močno poudarjen: »Govorimo o podpori drugemu bloku Jedrske elektrarne Krško, sončnim elektrarnam in krepitvi našega distribucijskega sistema. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da to zastavimo kot prioriteto države. Pričakujemo, da bomo v to šli skupaj.«