Trenutne razmere ogrožajo obstoj več kot četrtine podjetij

Podjetja se v luči rasti cen energentov, surovin in storitev najpogosteje srečujejo z dvigom cen lastnih izdelkov, padcem dobička iz poslovanja, konkurenčnosti ter zmanjševanjem tržnega deleža. V anketi Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) jih je dobra četrtina ocenila, da trenutne razmere ogrožajo njihov obstoj. Od vlade terjajo takojšnje ukrepanje.

Na anketo, ki jo je zbornica izvedla v drugi polovici junija, je odgovorilo več kot 60 podjetij, med njimi 80 odstotkov iz industrije, so sporočili z GZS.

Anketirana podjetja imajo za letos zakupljenih skupaj v povprečju 62 odstotkov potreb po električni energiji in nekoliko več kot polovico (52 odstotkov) potreb po zemeljskem plinu. Delež zakupa se z oddaljenostjo obdobja zmanjšuje, saj imajo za leto 2023 zakupljenih skupaj le še okoli 19 odstotkov potreb po električni energiji in zemeljskem plinu, za leto 2024 pa nekaj več kot osem odstotkov potreb po električni energiji in skoraj 12 odstotkov potreb po zemeljskem plinu.

Stroški za energijo so eksplodirali

V povprečju so anketirana podjetja poročala o 166-odstotnem dvigu stroškov za energijo v prvih petih mesecih letos glede na isto obdobje lani. Delež stroškov energije v prodajnih prihodkih se je v povprečju povečal za 4,7 odstotne točke, podjetja pa ocenjujejo, da bo rast teh stroškov konec leta še večja kot lani.

Pozdravljamo dosedanje ukrepe za zajezitev rasti cen pogonskih goriv in napovedane ukrepe za pomoč kmetijskemu sektorju, pravi Aleš Cantarutti. Foto Leon Vidic

Uporabniki v energetsko intenzivnih dejavnostih (proizvodnja papirja, stekla, jekla, aluminija, del kemije) so že lani zaznali dvig stroškov energije v prodajnih prihodkih, in sicer v povprečju za 1,7 odstotne točke. Še bolj očiten pa je dvig letos, ko znaša 7,2 odstotne točke, so izpostavili pri GZS.

Ta podjetja zakupijo med 60 in 90 odstotki energije vnaprej, preostalo pa kupijo po dnevnih cenah. Vedno bolj se odločajo za zakup energentov za prihodnja obdobja v več korakih, izvajajo razpršitev virov nabave, aktivneje sodelujejo z dobavitelji, tekoče spremljajo dogajanje na trgu energentov ter pripravljajo strategije iskanja nadomestnih energetskih virov.

Hkrati so anketirana podjetja v povprečju poročala o 47-odstotnem povišanju stroškov surovin od januarja do maja glede na isto obdobje lani. Med surovinami so se po njihovih navedbah najbolj podražili zemeljski plin (+560 odstotkov), ocetna kislina (+320 odstotkov) in antracid (+277 odstotkov). Močno so se podražili tudi jeklo (+73 odstotkov), aluminij (+63 odstotkov) in celuloza (+52 odstotkov), so zapisali.

Dobavni roki so se podaljšali

Na zbornici na podlagi ankete ugotavljajo, da so se anketiranim podjetjem strateške surovine v povprečju podražile še bolj kot vsi stroški surovin skupaj, in sicer za približno deset odstotnih točk več. Poleg tega jih večina poroča o daljših dobavnih rokih, višjih cenah od pričakovanih in planiranih ter o zamudah dobav.

»To so močni argumenti za takojšnje ukrepanje vlade,« je rezultate ankete komentiral generalni direktor GZS Aleš Cantarutti. »Pozdravljamo dosedanje ukrepe za zajezitev rasti cen pogonskih goriv in napovedane ukrepe za pomoč kmetijskemu sektorju. Obenem pa pričakujemo, da bo vlada najkasneje do konca tedna predstavila tudi nabor ukrepov za lajšanje rasti cen energentov za gospodinjstva in gospodarstvo,« so generalnega direktorja povzeli na zbornici.

Ob tem je Cantarutti dejal, da na GZS še vedno niso dobili odgovora glede predlagane sheme pomoči najbolj prizadetim podjetjem, ter dodal, da je GZS pripravljena aktivno sodelovati pri pripravi najbolj smiselnih ukrepov.