Začenja se razprava o davčnih spremembah, ki jih je pripravilo ministrstvo za finance. Minister za finance Andrej Bertoncelj paketu sprememb pravi kar davčna reforma. Pripravili smo vodnik po spremembah, učinkih in pomanjkljivostih.

Ali so predlagane spremembe davčna reforma?

Ne, čeprav minister za finance Andrej Bertoncelj rad uporablja ta pojem (mimogrede, Avstrijci se ob še večjih davčnih spremembah načrtno izogibajo temu pojmu), se spremembe ne nanašajo na ključne izzive Slovenije: vzdržen pokojninski sistem, financiranje zdravstvenega sistema, vzdržnost javnih financ in tudi ne na stabilnost davčnega sistema. Zadnji pa je eden od temeljev konkurenčnega poslovnega okolja.

Kaj predlaga ministrstvo za finance?

Ministrstvo za finance predlaga devet davčnih sprememb, šest na področju zmanjšanja davčne obremenitve dela, zvišanje in spremembo obdavčitve dohodkov iz kapitala posameznikov, uvedbo minimalne obdavčitve podjetij in zvišanje nominalne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb.

Kdaj je Slovenija nazadnje doživela takšne spremembe?

Leta 2013 je država v paketu kriznih ukrepov napovedala davčne spremembe v skupni vrednosti 540 milijonov evrov. Med drugim je zvišala stopnje DDV in obdavčitev kapitalskih dobičkov. Večina kriznih davčnih ukrepov je bila nato spremenjena v stalne. Davčna sprememba, ki jo zdaj pripravlja ministrstvo za finance, predvideva za 273 milijonov evrov razbremenitev in 113 milijonov evrov dodatnih obremenitev. Zgolj za primerjavo, država je letos z zvišanjem plač, pokojnin in socialnih transferjev javne izdatke povečala za več kot pol milijarde evrov.

Nova dohodninska lestvica

Infografika/ MF

Zvišujejo se meje vseh dohodninskih razredov, poleg tega pa bo za eno odstotno točko nižja davčna stopnja drugega dohodninskega razreda in za dve odstotni točki nižja davčna stopnja tretjega dohodninskega razreda. Višja je tudi splošna dohodninska olajšava.

Koliko višje bodo plače?

Približen izračun pokaže, da bo pri tri tisoč evrih mesečne bruto plače neto izplačilo višje za slabih 48 evrov. Pri pet tisoč evrih bruto plače se bo neto izplačilo zvišalo za 81 evrov.

Ali bodo razbremenjene tudi najnižje plače?

Zaradi spleta okoliščin bodo nižje plače prihodnje leto obremenjene še bolj kot letos. Zaradi zvišanja splošne davčne olajšave in dodatne splošne davčne olajšave se bo sicer zmanjšala obveznost dohodnine, vendar se v skladu z določili pokojninske zakonodaje postopoma zvišuje najnižja osnova za obračun prispevkov. Letos ta znaša 56 odstotkov povprečne plače, do leta 2021 se bo zvišala na 60 odstotkov povprečne plače. Ker je zaradi razbremenitev pričakovati dvig povprečne plače, bo to še dodatno povečalo strošek dela pri nizkih plačah.

Bo obremenitev plač s spremembo dohodninske lestvice konkurenčna obremenitvi v drugih evropskih državah?

Ne, se bo pa zmanjšala razlika v srednjih razredih. Slovenija ima bistveno večjo obremenitev nizkih plač, kjer se davčno breme zaradi pokojninske zakonodaje še povečuje. Prav tako pa so opazno bolj obremenjene višje plače strokovnega kadra.

Kako bo po novem obdavčen regres?

Trenutno se od regresa ne plačuje socialnih prispevkov, ampak le akontacija dohodnine. Po spremembi bo regres izločen tudi iz dohodnine. Njegova minimalna višina ostaja nespremenjena, izplačan mora biti najmanj v znesku minimalne plače. Zdaj je regres razbremenjen prispevkov do 70 odstotkov povprečne plače, medtem ko naj bi bil po novem brez bremen do višine povprečne plače v Sloveniji. Regres je lahko tudi višji, a se presežek obremeni enako kot plača.

Kolikšen bo regres?

Po trenutno veljavni zakonodaji znaša zgornja meja regresa 1177,10 evra bruto. Od tega prejme zaposleni 1032,80 evra, preostalih 144,30 evra pa je akontacija dohodnine. Po spremembi bo najvišja neobdavčena vrednost regresa 1681,55 evra in bo v celoti izplačan zaposlenemu.

Kako bo obdavčena nagrada za poslovno uspešnost?

Ta se bo še naprej izplačevala pod enakimi pogoji, kot veljajo zdaj. Se pa spreminja zgornja meja, do katere izplačilo ni del dohodnine. Zdaj lahko delodajalec zaposlenim izplača nagrado za poslovno uspešnost enkrat na leto v znesku do višine povprečne plače v Sloveniji. Ministrstvo za finance predlaga dvig te meje do višine 150 odstotkov povprečne plače. To pomeni, da bi bila zgornja meja nagrade s 1681,55 evra zvišana na 2522,30 evra bruto. V obeh primerih se od izplačila plačujejo prispevki tako delojemalca kot delodajalca.

Še ena sprememba obdavčitev kapitalskih dobičkov

Predlog ministrstva za finance je, da bi bili dohodki iz kapitala še vedno obdavčeni cedularno, torej ne bi bili vključeni v osnovo za dohodnino, vendar pa bi se davčna stopnja zvišala na 30 odstotkov. Dobički od odsvojitve kapitala bi bili s 30 odstotki obdavčeni prvih deset let po pridobitvi, nato pa bi se davčna stopnja znižala na 15 odstotkov. Meja 20 let, po kateri kapitalski dobički zdaj niso obdavčeni, bi se odpravila. Zaradi velikega števila sprememb obdavčitev kapitalskih dobičkov je na tem področju velika zmeda, ki se bo s predlagano spremembo še povečala.

Kaj prinaša minimalna obdavčitev podjetij?

Minimalna obdavčitev podjetij predvideva, da podjetja, ki uveljavljajo davčne olajšave za investicije, vlaganja v raziskave in razvoj, zaposlovanje invalidov, pokrivajo pretekle izgube in tako dalje, z olajšavami ne bi več mogla v celoti znižati davčne osnove. Davka na dohodek pravnih oseb tako ne bi plačala le podjetja, ki imajo davčno izgubo. Ukrep ne bo imel večjega vpliva niti na poslovanje podjetij, ki jim zdaj uspe z olajšavami znižati davčno osnovo. Ključni problem je le v tem, da je to slab signal podjetjem, ki investirajo, zaposlujejo …

Zvišanje nominalne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb

Ministrstvo za finance predlaga zvišanje stopnje davka na dohodek pravnih oseb z zdajšnjih 19 na 20 odstotkov v letu 2020 in nato po potrebi še na 22 odstotkov do leta 2022. Po oceni ministrstva bi se davčni prilivi s tem povečali za 40 milijonov evrov v letu 2020.

Slovenija zvišuje davek na dobiček, ko ga druge države nižajo

Ključni problem zviševanja obdavčitve dobičkov podjetij je v tem, da bi Slovenija davek od dohodka pravnih oseb zvišala v času, ko so ga ZDA drastično znižale in je znižanje napovedala tudi Avstrija. To je problematično še posebej zato, ker Slovenija velja za naložbeno neprivlačno državo. Sicer pa bo imela Slovenija eno višjih davčnih stopenj v skupini držav srednje in vzhodne Evrope. Če se bo nato davek zvišal še na 22 odstotkov, bodo dobički podjetij v Sloveniji med bolj obdavčenimi v EU.

Razlika med mejno, povprečno in efektivno davčno stopnjo

Efektivna davčna stopnja kaže, koliko podjetja v resnici plačajo davkov po vključitvi davčnih olajšav. Toda primerjati efektivne davčne stopnje med državami je sila zapleteno. Posamezniki sicer pogosto uporabljajo različne lestvice, ki so jih sestavile svetovalne hiše ali organizacije, denimo OECD. Vendar te lestvice ne predstavljajo povprečne efektivne davčne stopnje, ampak mejno efektivno davčno stopnjo. Mejna efektivna davčna stopnja je najvišja možna obdavčitev podjetja.

Misterij efektivne davčne stopnje

Obdavčitev dobičkov podjetij se med državami močno razlikuje. V nekaterih so davčne olajšave in celo davčne obveznosti davčno priznani odhodki. Precejšnje so razlike tudi med posameznimi leti. Študija avstrijske davčne uprave za leto 2016 kaže, da imajo najnižjo efektivno obdavčitev prav v Avstriji in na Švedskem, kjer je znašala 13 odstotkov, v Sloveniji, Estoniji in Belgiji znaša efektivna davčna stopnja 14 odstotkov, v Veliki Britaniji pa je leta 2016 znašala 15 odstotkov.

Zakaj ni prerazporeditve, ko se javni denar deli?

Pripombe gospodarstva so usmerjene predvsem v nesorazmernost ukrepov. Medtem ko na strani državne porabe ob dvigu plač javnega sektorja, pokojnin in drugih socialnih izdatkov ni bilo nobenih opaznih ukrepov, s katerimi bi se omejila rast državne porabe, pa gre pri spremembah davčne zakonodaje v večji meri za davčno prerazporeditev.

Nerešeno vprašanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ

Ministrstvo za finance je z razbremenitvijo plač naredilo prvi korak k izboljšanju poslovnega okolja v Sloveniji. Toda zaradi napovedanih sprememb zdravstvene zakonodaje in nujnosti nove pokojninske zakonodaje obstaja veliko vprašanje, ali bodo predlaganim ukrepom lahko sledili novi. Obstaja veliko tveganje, da bodo spremembe zdravstvene zakonodaje povečale obremenitev dohodkov.

Čas za pripombe

Predlagane davčne spremembe bosta predvidoma obravnavala vrh koalicije in ekonomsko-socialni svet. Predlogi morajo tudi skozi postopek javne obravnave. Končni predlog bo nato obravnavala vlada in nazadnje morajo predlogi sprememb zakonov še skozi parlamentarno proceduro.

Zakaj davek na nepremičnine ni del davčnega paketa?

Davek na nepremičnine zahteva daljši proces sprejemanja. Poleg tega so, vsaj sodeč po pojasnilih ministrstva za finance, velik problem evidence nepremičnin. Pomanjkljivo naj bi bile vpisane predvsem občinske in lokalne ceste. Seveda zakon o obdavčitvi nepremičnin zahteva tudi sprejetje povsem nove zakonodaje.

Dobro jutro!

Minimalna obdavčitev: Majhen vpliv na velike neobdavčene dobičke

Sorodni članki

Sveže dnevne novice takoj, ko se zgodijo

Več iz teme

Komentarji

Novice

Gospodarstvo

Delov poslovni center

Šport

Kultura

Mnenja

Magazin