Microsoftovo leto umetne inteligence

NT konference ni treba posebej predstavljati, gre vendarle za največji poslovno-tehnološki dogodek v Sloveniji, ki je prejšnji teden v Portorož privabil dobrih 1800 pretežno domačih strokovnjakov s področja IKT. Zadnja leta NT konferenca pozna tudi t. i. NTK Poslovni dan, kjer je glavnina predavanj obarvanih poslovno – pa tudi družabno. Navsezadnje je tehnologija le orodje, ki ga uporabljajo podjetja in organizacije. Letos se je, povsem pričakovano, veliko vsebin dotikalo ali pa celo posvečalo rabi tehnologij umetne inteligence.

Pametni dom skrbi tudi za porabo vode

»Umetna inteligenca ima potencial, da preskoči ali celo odstrani naše ovire na poti do višje produktivnosti. Kako? Danes se podjetja vseh vrst in velikosti soočajo z izzivi, kako z omejenimi sredstvi, kadri, časom in drugimi omejitvami poslovnih okolij postoriti kar največ. Mnoga rešitve vidijo prav v naprednejši tehnologiji, s katero lahko avtomatizirajo čim več delovnih opravil. Pa to ne velja le za proizvodna podjetja, med katerimi so mnoga že avtomatizirala številne procese, s pomočjo tehnologij umetne inteligence in strojnega učenja avtomatizacija vstopa v pisarne in zaledne procese. Tu je potencial za izboljšave in preobrazbo ogromen, komaj dobro smo začeli praskati po površini mogočega,« je uvodoma dejala Barbara Domicelj, direktorica Microsofta Slovenija.

Njene ugotovitve podkrepijo tudi nekateri statistični podatki. Glede na podatke OECD iz lanskega leta Slovenija z vidika produktivnosti zaposlenih dosega le 85 odstotkov povprečja EU. Po zadnjih podatkih umetno inteligenco v Sloveniji uporablja malo manj kot 12 odstotkov podjetij, torej je prostora za napredek res veliko. Raziskave zaznavajo ozka grla, predvsem pri znanju, ki ga zaposleni potrebujejo za učinkovito rabo najsodobnejših orodij. V čem najbolj zaostajamo? »Izstopa predvsem pomanjkanje hkratnega vlaganja v kadre in druge dejavnike neotipljivega kapitala,« je opozorila dr. Tjaša Redek, profesorica ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki med drugim proučuje tudi napredek pri digitalizaciji poslovanja podjetij, in dodala: »Orodja, kot je chatgpt, visokokvalificiranim kadrom sproščajo čas za pomembne naloge, umetno inteligenco podjetja v svetu s pridom uporabljajo na številnih področjih, tako pri optimizaciji procesov, v razvoju, trženju, za najrazličnejše analize ...« Njen nasvet, kako se premakniti po lestvici mednarodne konkurenčnosti više, je zgovoren: »Podjetja naj vodijo menedžerji, ki imajo znanje glede tehnologij, saj bo to podprlo naložbe v napredne tehnologije in naredilo podjetja privlačnejša za boljše kadre.«

Microsoftov »kopilot«

Poslovni dan NT konference se je po izjemnem naključju skoraj povsem časovno ujel z globalno predstavitvijo Microsoftove nove rešitve copilot, ki bo s svežimi posodobitvami del operacijskega sistema windows 11 in bo zaposlenim omogočala, da izkoristijo številne z umetno inteligenco podprte funkcije za hitrejše in bolj intuitivno delo. Microsoft copilot je namreč vsakodnevni pomočnik z umetno inteligenco, ki razume kontekst nalog in vključuje inteligenco, poslovne podatke in prepozna, kaj v določenem trenutku uporabnik z računalnikom počne. Vse z namero, da bi mu zagotovil boljšo pomoč oziroma prebral misli – ob upoštevanju zasebnosti in varnosti. Deluje kot aplikacija, uporabnik pa ga lahko prikliče tudi z desnim klikom miške. Microsoft je že napovedal, da za poslovnega kopilota načrtuje kar 150 funkcionalnosti, ki jih bo sproti dodajal v aplikacijo oziroma operacijski sistem.

Tehnologija in družba

Tudi za družbo pomembne teme so imele svoj tehnološko obarvan sklep na največjem IKT-dogodku. Za uresničevanje visokih ambicij podjetij bržkone največji zaviralni dejavnik predstavlja trg dela – tehnologijo lahko podjetje kupi, a če nima zaposlenih z znanji za njeno uporabo, mu ta le malo koristi. Trenutno je trg dela v izrednem neravnovesju, celo obrnjen na glavo: ritem narekujejo talenti, ki jih je za rast in konkurenčnost podjetij premalo. Predavatelji na NT konferenci so se spraševali, kako ustvariti magnetizem, da bodo domača podjetja privlačna za podjetnike in zaposlene z vsega sveta.

V ospredju je bilo izobraževanje, saj kot država in/ali družba potrebujemo kadre z novodobnimi znanji in spretnostmi. Prvi premik po krivulji učenja naj bo zato usmerjen v izobraževanje. Beseda je tekla tudi o vključitvi predmeta računalništvo in informatika (RIN) v šolski kurikulum. Dr. Andrej Brodnik s fakultete za računalništvo in informatiko je že z naslovom svojega predavanja, ki se je glasilo »RIN v šole – ker fizika v šoli ni obvezna zato, da bodo vsi fiziki«, povedal bistvo te iniciative. V Sloveniji računalništvo in informatika (RIN) še nista del obveznega predmetnika kot to velja za večino evropskih držav, kar bi bilo treba čim prej spremeniti, saj bodo morali prav vsi zaposleni v prihodnosti znati delati z računalniki, sistemi, aplikacijami …

Za navdih občinstva, ki mu je ta tematika vsekakor blizu, je poskrbela Lidija Kralj, ki je prehodila pot od učiteljice iz Velikega Bukovca do voditeljice reforme: informatika je danes sestavni del predmetnika šol na Hrvaškem. Kraljeva pa deluje kot analitičarka in svetovalka evropske komisije ter je Unescov strokovnjak za podatke in umetno inteligenco v izobraževanju ter vodja projekta za reforme v izobraževanju. Opozorila je na to, da je treba tudi mlade učiti pravilne in v otroških letih zmerne rabe tehnologije. Nobena skrajnost ni dobra, a digitalna znanja in veščine bodo temelj vseh delovnih mest v prihodnosti, temu pa velja čim prej prilagoditi tudi izobraževalni sistem.

Delovnih mest bo več, a bodo drugačna

Največja razlika med zahodom (beri: Evropo in ZDA) ter vzhodom (beri: Azijo) je prav v dojemanju tehnologije. Zahod se je nekako podzavestno boji; ljudje se bojijo, da bi roboti in algoritmi kradli njihove službe. Pa bodo roboti res prevzeli naše delo? Da. Prevzeli bodo tiste naloge, kjer so preprosto boljši in bolj učinkoviti. Največji učinek bodo seveda imele prav tehnologije umetne inteligence. Po zadnjih ocenah družbe McKinsey ima generativna umetna inteligenca potencial, da avtomatizira delovna opravila, ki delavcem danes vzamejo od 60 do 70 odstotkov delovnega časa. Generativna umetna inteligenca je hkrati posebna še v dveh vidikih. Če imajo druge tehnologije avtomatizacije največji učinek pri delovnih mestih, kjer je dovolj nižja raven pridobljene izobrazbe, je vzorec pri umetni inteligenci ravno nasproten. Analitiki pričakujejo, da bo najbolj spremenila delo bolj izobraženih delavcev – informacijskih delavcev v poklicih, ki so bolje plačani in zahtevajo višjo izobrazbo. In če imajo druge tehnologije avtomatizacije največji učinek na delovna mesta v manj razvitih državah, bo po analizi Mednarodne organizacije dela ILO učinek umetne inteligence na delovna mesta največji v državah z višjimi dohodki, kamor sodi tudi Slovenija.

Danes v podjetjih pogosto sodeluje več generacij zaposlenih, tudi do štiri. Njihov odnos do tehnologije, dela in sveta nasploh je močno različen. Zgolj tehnologija ni odgovor, a je del rešitve, saj lahko podjetjem pomaga ustvarjati okolja, privlačna za talente vseh generacij. Vsak posameznik mora mora spoznati, da produktivnost ni povezana s številom ur, ki jih »preživi« na delovnem mestu. Strah pa je lahko predvsem tiste, ki ne znajo delati in se nočejo učiti.