MF pošilja v javno obravnavo novele štirih davčnih zakonov

Ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, je danes poslalo v javno obravnavo predloge novel štirih davčnih zakonov, ki med drugim popravljajo nekatere ukrepe, ki so bili sprejeti lani in letos. Pri pripravi so tehtali med splošno razbremenitvijo vseh dohodninskih zavezancev in ciljanimi spremembami, ki bi razbremenile skupine, ki ta čas potrebujejo pomoč države.

Ob učinkih na javne finance bodo državljani verjetno najbolj občutili spremembo dohodninske zakonodaje. Ta med drugim predvideva dvig splošne olajšave s 4500 na 5000 evrov in odpravlja postopno zvišanje olajšave na 7500 evrov. Predlagana novela dohodninskega zakona, ki ga je letos sprejela Janševa vlada, predvideva tudi zvišanje vsote skupnega dohodka, do katerega se rezidentu prizna dodatna splošna olajšava, in sicer s 13.700 na 15.000 evrov.

Novost je olajšava za mlade, in sicer se predlaga znižanje davčne osnove od dohodkov iz delovnega razmerja za mlade do 26 let v višini tisoč evrov, za mlade do 29 let pa v višini 500 evrov.   

Pri tem je predvideno zvišanje obdavčitve v najvišjem dohodninskem razredu z zdajšnjih 45 na 50 odstotkov. Kar zadeva indeksacijo, je predvidena odprava avtomatičnega usklajevanja višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov. Pri nagrajevanju poslovne uspešnosti je predviden dodatni pogoj za ugodno davčno obravnavo, in sicer z izplačilom največ dvakrat v koledarskem letu, namesto povprečne plače zaposlenega pa je vsota ugodnejše davčne obravnave določena s povprečno mesečno plačo v državi.

Ministrstvo tokrat ni predvidelo večjih sprememb pri davčni obravnavi normirancev, je pa pogoj za vstop v sistem normiranih dohodkov podaljšano obdobje (na devet mesecev) vključenosti v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Novosti segajo tudi v oddajanje premoženja v najem, kjer se stopnja dohodnine določi v višini 25 odstotkov, višina priznanih normiranih stroškov pa se ne spremeni. 

Pri dohodkih iz kapitala se znova uvaja obdavčenje vrednosti delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic ali deležev družbe, razen ko družba pridobiva delnice na organiziranem trgu. 

Ministrstvo je pripravilo tudi predloge novel zakona o trošarinah, zakona o davčnem postopku in zakona o finančni upravi. Javna obravnava vseh štirih dokumentov bo trajala do 19. avgusta, na ministrstvu pa računajo, da jih bo državni zbor sprejel oktobra, tako da bi lahko začeli veljati najkasneje v začetku prihodnjega leta.  

Kako bomo dohodninske spremembe občutili v denarnicah

In kaj konkretno prinašajo predlagane dohodninske spremembe za posameznike? Na ministrstvu za finance so pripravili izračune, kaj pomenijo spremembe splošne in dodatne splošne olajšave za nekatere plačilne razrede, in sicer glede na sistem, ki je veljaven za letos in glede na trenutno ureditev za 2023:

Zaposlenemu z minimalno plačo se bo neto letna plača zvišala za 316 evrov letno glede na sistem, veljaven v letu 2022, v primerjavi s trenutno veljavno ureditvijo za leto 2023 pa se bo zvišala za 157 evrov letno;

Zaposlenemu s povprečno plačo se bo neto plača zvišala za 130 evrov letno glede na sistem, veljaven v letu 2022, glede na trenutno ureditev za leto 2023 pa se bo znižala za 130 evrov letno;

Zaposlenemu s plačo v višini dveh povprečnih plač se bo neto plača zvišala za 165 evrov letno glede na sistem, veljaven v letu 2022, glede na trenutno ureditev za leto 2023 pa se bo znižala za 165 evrov letno;

Zaposlenemu s plačo v višini šestih povprečnih plač se bo neto plača znižala za 1340 evrov letno glede na sistem, veljaven v letu 2022, glede na trenutno ureditev za leto 2023 pa znižala za 1790 evrov letno (upoštevano je tudi zvišanje stopnje v zadnjem dohodninskem razredu s 45 na 50 odstotkov).

Pripravili so tudi izračune predlaganih učinkov olajšav za mlade.

Zaposlenemu z minimalno plačo do dopolnjenega 26. leta se bo neto letna plača zvišala za 160 evrov letno, tistemu s povprečno plačo za 260 evrov letno in zaposlenemu z dvema povprečnima plačama za 330 evrov letno.

Pri mladih od dopolnjenega 26. do dopolnjenega 29. leta bodo ti učinki pol manjši, in sicer bodo znašali 80, 130 oziroma 165 evrov za tiste z dvema povprečnima plačama.