Mala podjetja učinkovitejša, velika stabilnejša

Ribnica, Ljubljana – V nedeljo bo v Ribnici tradicionalni, že 44. ribniški semenj, ki je še vedno največji slovenski poklon ne samo tradicionalnima ribniškima obrtema, suhi robi in lončarstvu, ampak rokodelstvu in malemu podjetništvu nasploh. Toda če je za številna rokodelska znanja – od lončarstva do kovaštva in klekljanja čipk – vprašanje, ali nam jih bo uspelo ohraniti, ni dvoma, da pomen malega gospodarstva v slovenskem gospodarstvu ni nezanemarljiv.

»V gospodarski krizi, ko so propadala velika podjetja, so se ljudje v tem koncu zapodili v garaže in delali suho robo. Zato se kriza ni poznala tako hudo oziroma se je območje hitreje izvilo iz nje. In tudi leta 2008, ko je bila kriza, a manjša, je bilo tako,« pravi Pavle Hočevar, sekretar ribniške obrtne zbornice.

Nekateri se z rokodelsko dejavnostjo ukvarjajo zato, da imajo, kot pravi Hočevar, »priboljšek«, drugi s sodobnimi postopki postanejo podjetniki. V občinah Ribnica, Sodražica in Loški Potok se s suho robo, ki ima več kot 600-letno tradicijo, ukvarja kakšnih 1000 ljudi oziroma okoli 100 družin. »Iz garaž, kjer so začeli, so se razvili v solidne rokodelske delavnice in živijo od tega,« pravi Pavle Hočevar, ki ponekod spremlja že četrto generacijo suhorobarjev.
 

Majhni lahko postanejo veliki

»Tudi podjetji, kot sta Akrapovič in Pipistrel, sta začeli v garaži,« pravi Franc Vesel, državni sekretar za malo gospodarstvo v kabinetu predsednika vlade. Že to, da je na ravni države nekdo, ki se ukvarja z malim gospodarstvom, je za obrtnike uspeh, saj smo imeli le v prvi slovenski vladi resor oziroma ministrstvo za drobno gospodarstvo. Malo gospodarstvo je vedno v senci srednjih in velikih podjetij, ki sicer krojijo gospodarsko sliko Slovenije. »Oblast je vedno premalo poslušala malo gospodarstvo,« pravi Pavle Hočevar. »Verjetno tudi zato, ker so bili obrtniki v prejšnjem sistemu nezaželeni, a očitno potrebni,« meni Vesel. Spomni se še časov, ko so za obrtnike veljale različne omejitve, od tega, koliko je lahko imel zaposlenih, do velikosti površin za proizvodnjo …

Toda daleč od tega, da je malo gospodarstvo zanemarljiva dejavnost: po podatkih statističnega urada je bilo leta 2017 v Sloveniji več kot 193.000 mikro in malih podjetij, torej podjetij, kjer je zaposlenih do deset oziroma do 50 ljudi. V njih je bilo več kot 405.000 zaposlenih.

Po številu subjektov predstavlja malo gospodarstvo kar 99 odstotkov slovenskega gospodarstva. V absolutnem smislu pa je poravnano z velikim gospodarstvom. »Leta 2017 so subjekti malega gospodarstva upravljali 49 odstotkov celotnih sredstev slovenskega gospodarstva in pri tem ustvarili več kot 52 odstotkov celotnih prihodkov ter 54 odstotkov celotnega dobička, pri čemer so zaposlovali 69 odstotkov vseh zaposlenih,« so v analizi malega in velikega gospodarstva v letu 2017 zapisali v poročilu Bisnode.
 

Malo gospodarstvo je učinkovitejše

Opozorili pa so na rezultate analize učinkovitosti, dobičkonosnosti in stabilnosti poslovanja malega in velikega gospodarstva, kjer ugotavljajo, »da so podjetja malega gospodarstva učinkovitejša in dobičkonosnejša, medtem ko so podjetja velikega gospodarstva stabilnejša«. Konkretno: velika podjetja z enim evrom sredstev ustvarijo 0,93 evra prihodkov, v malem gospodarstvu pa 1,06 evra prihodkov.

Poleg tega ni nezanemarljivo, da je okoli 70 odstotkov mikro in malih podjetij družinskih, okoli 65.000 pa jih opravlja obrtno dejavnost. Zlasti so pomembna v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih, v industriji in trgovini. V storitvenih dejavnostih prevladuje poslovanje z nepremičninami, v dejavnosti popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo pa sploh ni velikih podjetij.
 

Vpetost v lokalno okolje

Mikro in mala podjetja so veliko bolj vpeta v lokalno okolje kot velika, meni Franc Vesel: »Kapital je plaha ptica. Če so razmere neugodne za malega podjetnika, bo ta propadel. Če pa so razmere neugodne za veliko podjetje, bo to odšlo drugam. Mali podjetnik pa nima ne kapitala ne drugih znanj in možnosti, da bi odšel drugam.« Zato, poudarjajo na Obrtni zbornici Slovenije že več kot 20 let, je pomembno, da država postane prijaznejša do malega gospodarstva ter odpravi nerazumno zapleteno administracijo in različne obravnave istega izdelka pri različnih statusih ljudi ... Letos so zahteve za zagotovitev prijaznejših razmer za malo gospodarstvo strnili v 136 zahtev, ki so razdeljene v pet sklopov. »Ljudje bi radi le delali,« poudari Pavle Hočevar.

»Drobno gospodarstvo je potrebno za družbo, njegova pomembnost se povečuje in je zametek večine napredka,« pravi Vesel, ki sicer meni, da v Sloveniji ni tako slaba klima za malo gospodarstvo. Če bo država malemu gospodarstvu prisluhnila, bodo razmere še boljše. Doda: »Sem optimist glede drobnega gospodarstva; preživelo bo in doživelo razcvet, tudi zato, ker smo Slovenci tako inovativni. Smo sposoben narod. Dokazano.«