Maja se je naraščanje števila brezposelnih umirilo

Ljubljana – Po burnem marcu in aprilu se je maja povečevanje števila brezposelnih pri nas nekoliko umirilo. Konec prejšnjega meseca je bilo registriranih 90.415 brezposelnih oseb, kar je 1767 oziroma dva odstotka več kot mesec prej. V primerjavi z majem lani je bila brezposelnost sicer večja za 18.403 osebe ali za kar dobro četrtino, je razvidno iz zadnjih podatkov zavoda za zaposlovanje.

Zmanjšanje gospodarske dejavnosti zaradi posledic epidemije covida-19 je v prejšnjih mesecih zelo povečalo število ljudi, ki so izgubili zaposlitev, marca se je število na novo prijavljenih registriranih brezposelnih povečalo za skoraj 8000, aprila pa za skoraj 11.000. Maja so se zaradi vladnih ukrepov razmere na trgu dela nekoliko popravile.

Povečuje se tudi povpraševanje delodajalcev po delavcih, maja je bilo na zavodu prijavljenih za 67,9 odstotka več prostih delovnih mest kot aprila, a še vedno za dobrih 45 odstotkov manj kot maja lani. Na novo se je maja na zavodu prijavilo 7928 brezposelnih oseb, kar je 45 odstotkov manj kot aprila, zaposlilo oziroma samozaposlilo pa se je 5031 oseb, je razvidno iz evidenc zavoda.



V prvih petih mesecih letos se je sicer na novo prijavilo 46.655 brezposelnih oseb, kar je za polovico več kot lani v tem času. Največ se je prijavilo tistih, ki so izgubili zaposlitev za določen čas (23.236). Prijavilo se je še 2565 iskalcev prve zaposlitve ter 13.796 trajno presežnih delavcev in stečajnikov. V primerjavi z istim obdobjem lani se je na zavodu prijavilo za 7,5 odstotka manj iskalcev prve zaposlitve.

Ukrepi za zdaj delujejo, konec leta je slika jasnejša

»Umiritev povečevanja števila brezposelnih je gotovo posledica protikriznih ukrepov in tudi junija ne pričakujem zelo hitrega povečevanja brezposelnosti,« pravi predsednica zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič.

Pričakovano povečanje števila brezposelnih maja je bilo po njenih besedah »nekoliko večje, tudi zato, ker je bilo do zadnjega zelo negotovo, ali bo financiranje čakanja na delo vključeno v zadnji paket za blažitev posledic epidemije. Podjetja pa ne odpuščajo en dan po tistem, ko izvejo za neko odločitev. To naredijo običajno kak mesec ali še več pozneje, ko minejo odpovedni roki.«

In kako naprej? »Šele s sproščanjem vseh dejavnosti se bo pokazalo, na katerih področjih bo imelo posledice dogajanje v zvezi s koronavirusom. Zelo težko je napovedati, kaj se bo zgodilo, lahko pa spremljamo napovedi v avtomobilski industriji, ki bo gotovo ena od panog, v kateri se bo število brezposelnih povečalo, še posebno če bo tudi v prihodnjih mesecih raslo tako hitro, kot je konec marca in na začetku aprila,« poudarja Jerkičeva in dodaja, da smo v času velike negotovosti.

Pričakuje, da se bodo konec tega in na začetku prihodnjega leta razmere razjasnile in bo več znanega, kaj bo z odpuščanji, zdaj pa podjetja in samozaposleni še lahko računajo na pomoč države iz protikriznih ukrepov.

»Prirast zaposlovanja v gradbeništvu in gostinstvu«

Po aprilskem padcu zaposlenosti, ki je izviral predvsem iz priliva zaposlenih iz storitvenih dejavnosti, sta majski umik omejitev in podaljšanje ukrepov za stabilizacijo trga dela pripomogla k nižjemu netu prilivu v brezposelnost, razmere na trgu dela komentira glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Pri tem dodaja, da je bila 25-odstotna medletna rast brezposelnosti maja še nekoliko višja kot aprila (20 odstotkov) in »izvira tudi iz povečanja števila brezposelnih v industrijskih podjetjih, ki so imela majsko realizacijo precej nižjo od marčne ali aprilske. To lahko sklepamo tudi na podlagi rasti števila brezposelnih s poklicno in srednjo izobrazbo.«

Oba sogovornika kot pozitivno poudarjata dejstvo, da se je maja zaposlilo ali samozaposlilo več kot pet tisoč oseb, kar je bilo sedem odstotkov več kot maja lani. Bo pa prihodnje zaposlovanje šibkejše kot lansko, saj je bilo maja 2020 prostih delovnih mest 7300, kar je medletno za 45 odstotkov manj kot lani.

In kje naj bi nastajala nova delovna mesta? Ivanc v poletnih mesecih pričakuje »več zaposlovanja v gradbeništvu, gostinstvu ter delno v transportu, medtem ko bodo heterogene razmere v predelovalnih dejavnostih pripomogle k neto prilivu v brezposelnost.«