Luka Koper: Vpliv ohlajanja gospodarstva in koronavirusa se bo poznal

Letošnja strategija poslovanja Luke Koper, ki predvideva rast pretovora in zaposlovanja, najnovejših globalnih dogodkov ne upošteva. »Zagotovo bo tako ohlajanje gospodarstva kot pojav koronavirusa imelo vpliv na naše poslovanje – koliko, pa še ni mogoče napovedovati,« pravi Dimitrij Zadel, predsednik uprave Luke Koper. 

Danes je v koprsko pristanišče priplula zadnja ladja, ki je Kitajsko zapustila pred epidemijo koronavirusa. Koliko tovora bo vsebovala naslednja, za zdaj ne vedo. V letošnjem letu so načrtovali štiriodstotni dvig prihodkov in triodstotno rast pretovora ter 90 novih zaposlitev (na skupno 1643). Ali bo potrebna revizija strategije in ali bodo zaposlitvene načrte tudi izvedli, se bo še pokazalo.  



V Luki Koper glede varnosti zaradi epidemije koronavirusa poudarjajo, da je morska pot, ob sprejetih zaščitnih ukrepih, najbolj varna, medtem ko cestni tranzitni promet predstavlja večje tveganje. Dodatne zaščitne ukrepe pa bodo morali sprejeti v začetku aprila, ko bo v Koper priplula prva potniška ladja.
 

Koper največji, a Trst in Reka rasteta

Luka Koper je imela v lanskem letu za pet odstotkov nižji pretovor kot leta 2018, obenem pa so imeli manj pretovora tudi na Reki (–14,3 odstotka), v Trstu (–1 odstotek) in drugih južnoevropskih pristaniščih. Po drugi strani pa je v severnoevropska pristanišča lani priplulo nekoliko več blaga kot v letu prej (Hamburg na primer +1,1 odstotka).

»V severnoevropska pristanišča prihajajo večje ladje in te so očitno bolj polnili,« je pojasnil Zadel. V Kopru so imeli lani tudi pri pretovoru kontejnerjev za skoraj tri odstotke nižji rezultat kot leta 2018, medtem ko so v Trstu in na Reki v tem času imeli rast.  



To je po besedah člana uprave Luke Metoda Podkrižnika predvsem posledica zamud pri gradnji železniške infrastrukture (v prvi vrsti drugega tira) pa tudi različnih poslovnih modelov pristanišč, saj so v Trstu, denimo, upravljavci pomolov ladjarji in zato želijo najprej zapolniti svoje kapacitete. Luka se v zadnjem obdobju z vlado pogaja za subvencioniranje intermodalnega prevoza, kar pomeni, da bi po zgledu iz Reke nudili določene olajšave za vzpostavitev večjega števila blokvlakov.

»Kljub rahlemu padcu pa Koper po številu kontejnerjev (nekaj manj kot milijon enot na leto) še vedno močno prekaša obe sosednji pristanišči.«


 

Orjaški naložbeni cikel

V letošnjem letu v Luki Koper načrtujejo za 87,5 milijona evrov naložb (lani 40 milijonov evrov, leta 2018 pa 15,8 milijona evrov). »Rast obsega naložb je posledica tega, da smo vendarle pridobili ustrezna dovoljenja, za katera smo si prizadevali v preteklosti,« omeni Zadel.

Med  drugim naložbe vključujejo podaljšanje prvega pomola za sto metrov (začetek gradnje je predviden v dveh mesecih), štiri nove tire, ro-ro privez (privez ladij za tovor na kolesih), skladišče za avtomobile, Bertoški (tretji) vhod za tovornjake, garažno hišo za 6000 vozil in skladišče za generalne tovore. Do leta 2030 nameravajo (ob predpostavki, da bo zgrajen drugi tir Divača–Koper) povečati pretovor kontejnerjev na 1,75 milijona kosov (TEU).