Leva koalicija ošibila Arharjevo moč

Ljubljana – V ponedeljek se izteče rok za vložitev kandidatur za guvernerja Banke Slovenije. Predsednik republike Borut Pahor ima nato 30 dni časa, da predlaga državnemu zboru kandidata, ki ga bo po posvetovanju s poslanskimi skupinami izbral kot najprimernejšega za izvolitev. Lahko pa predlaga tudi drugega kandidata. Guvernerja za mandat šestih let imenuje državni zbor na tajnem glasovanju z absolutno večino najmanj 46 glasov.



Glede na levo koalicijo, ki se je oblikovala v državnem zboru, sogovorniki ocenjujejo, da se je moč svetovalca predsednika države Franceta Arharja pri izbiri kandidata za guvernerja močno zmanjšala, zato naj bi tisti, ki jih je na svoji prejšnji funkciji podpiral sam, zdaj imeli manj možnosti za imenovanje. Zato naj bi slabo kazalo Marku Bošnjaku, sedanjemu viceguvernerju. Kroži sicer več imen najverjetnejših kandidatov, med drugim Sibila Svilana, predsednika uprave SID banke, ki svoje odločitve glede kandidature ne razkriva. Izhaja iz komercialnih voda in je bil doslej predmet regulatorja, izkušenj na drugi strani nima.



Svojo kandidaturo s podporo več uglednih strokovnjakov (Davorina Kračuna, Kaarla Jännärija, Ludvika Toplaka ter Žana Jana Oplotnika) je za Delo potrdila nekdanja viceguvernerka Mejra Festić. Milan Martin Cvikl, nekdanji minister in član evropskega računskega sodišča, svoje kandidature ne želi komentirati, neuradno pa smo izvedeli, da je vanjo privolil. Njegov predlagatelj pa je nekdanji profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in član sveta Banke Slovenije Ivan Ribnikar.



Med potencialnimi kandidati se omenja tudi aktualnega namestnika guvernerja Primoža Dolenca, ki svoje morebitne kandidature ne komentira, ker postopek zbiranja predlogov kandidatov še ni končan. Na njegov račun je v medije prišlo nekaj namigov o domnevnih nepravilnostih, ki naj bi si jih na svoji funkciji privoščil. Pred časom naj bi tako predsedoval komisiji za izbor med prijavljenimi kandidati za določeno delovno mesto v Banki Slovenije, na katero se je med drugimi prijavila tudi njegova tesna prijateljica.

Z njo naj bi opravil razgovor in napisal priporočilo za njen izbor, tedanje vodstvo Banke Slovenije pa naj bi ga opozorilo, da je v konfliktu interesov in da bi se moral iz postopka izbire izločiti zaradi osebnih interesov. Seznanjen naj bi bil tudi z dokazi, da ti neprimerni odnosi obstajajo. Drug očitek je povezan z uporabo službene plačilne kartice. V Banki Slovenije očitkov niso eksplicitno zavrnili, temveč so zapisali, da pri njih vsako leto potekajo številni zaposlitveni postopki ter da Banka Slovenije postopke vodi skladno z internimi pravili in upošteva kodeks ravnanja zaposlenih v Banki Slovenije. Zaposleni Banke Slovenije, so še poudarili, poslovne kartice uporabljajo skladno z internimi pravili.