Letošnja AGRA v znamenju mladih kmetov (FOTO)

Na sejmišču Pomurskega sejma poteka že 56. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, letos pod sloganom Sejem nove generacije. Obiskovalcem se bo vse do četrtka predstavilo 1.840 razstavljavcev iz 32 držav.
 
Letošnji sejem AGRA izpostavlja predvsem mlade v agroživilstvu, generacijsko prenovo, inovativnost, znanje in povezovanje. Za razliko od minulih let, ko so sejem odpirali predstavniki politične sile, je letos odprtje minilo v znamenju mladih kmetov. Sejem je namreč odprl predsednik Zveze slovenske podeželske mladine Rok Damijan, ki je prepričan, da le ob zavedanju svojih korenin lahko gradimo nove generacije.




 
»Smo generacija, ki ji nič ne manjka. Imamo vse in vse je možno doseči. Korenine so domovi, družine, kmetije. Korenin ne bomo in ne moremo spremeniti, lahko le svoje mišljenje. Da drevo obrodi, je ključen pretok snovi. To so znanje, izkušnje, informacije, tudi finance,« je povedal Damijan.
 
Damijan je še pristavil, da tudi možnost odprtja sejma AGRA daje dodatno upanje mladi generaciji za odločno sprejemanje izzivov prihodnosti.

Kmetijstvo bo preživelo

 
Predsednik Državnega zbora in dosedanji kmetijski minister Dejan Židan je ob odprtju sejma AGRA opozoril, da je glas mladih kmetov v teh časih še bolj pomemben, saj se spreminjata narava in okoliščine, kmetijstvo pa mora in bo preživelo.


 
»Zato mora biti bolj inovativno, bolj samozavestno, bolj pogumno, in to so vse lastnosti, ki so tako zelo značilne za mlade kmetijce in kmete,« je dejal Židan.
 
Sejem AGRA je sicer eden zadnjih Židanovih dogodkov v vlogi ministra za kmetijstvo. V nagovoru je med drugim izpostavil, da jim je v izjemno težkih časih v Sloveniji uspelo spreobrniti trende, proizvodnja hrane namreč ponovno narašča.

Poteka več obsejemskih dogodkov

 
V sklopu sejma AGRA letos poteka kar 150 obsejemskih dogodkov, od tekmovanj, razstav, ocenjevanj in posvetov. Ker je pred Evropsko unijo odločanje o predlogu večletnega proračuna za obdobje 2021-2027, ki zaradi zaradi novih izzivov predvideva spremembe na številnih področjih delovanja Unije, je aktualno vprašanje, kakšne bodo te spremembe v vsakdanjem življenju.

Štirje slovenski evropski poslanci - Romana Tomc, Milan Zver, Franc Bogovič in Lojze Peterle - na dialogu, ki ga je pripravila Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, niso mogli dati spodbudnih odgovorov. Razvoj kmetijstva v Sloveniji je namreč od vstopa v EU močno temeljil na podpori iz evropskega proračuna, zato je vprašanje, kaj bo financirala EU po letu 2020 še kako aktualno.
 
V 80. letih prejšnjega stoletja je EU za kmetijstvo namenjala kar tri četrtine proračuna, postopoma pa je ta delež padal. Zaradi Brexita bo evropski proračun po letu 2020 skromnejši, če preostale države članice sredstev, ki jih vplačujejo v evropsko malho ne bodo povečale.


 

Vprašanje, kako bodo države porabile denar

Franca Bogoviča najbolj skrbi kar 15-odstotno znižanje sredstev za razvoj podeželja v okviru 365 milijard evrov, ki jih predlog nove finančne perspektive 2021-2027 predvideva za celotno kmetijstvo. Tudi za subvencije, ki marsikateremu kmetu omogočajo preživetje, bo po vsej verjetnosti za štiri odstotke manj denarja.
 
»Več odgovornosti pri razdeljevanju denarja bo na državah članicah in pri kmetijstvu tudi na regijah. Ni vprašanje, ali bo manj denarja, temveč kako ga bodo države porabile,« je na dialogu izpostavil Lojze Peterle.
 
Manevrskega prostora za pogajalske skupine držav članic, da določijo prioritete in tako morda omilijo zmanjšanje evropskih sredstev na posameznih področjih, naj bi bilo dovolj, pa je prepričana Romana Tomc.