Leto 2023: leto inflacije in recesije ali leto priložnosti

Po dolgem obdobju rasti na kapitalskih trgih in predvsem zelo strme rasti tehnoloških delnic je leto 2022 prineslo streznitev. Znašli smo se v obdobju prepletenih izzivov, s katerimi se sooča svet: vojna v Ukrajini, visoke cene hrane in goriva, boj proti inflaciji, prehod na obnovljivo energijo in negotova pot Kitajske po pandemiji.

Višje obrestne mere, padec kupne moči, hitro naraščajoči stroški poslovanja in slabši gospodarski obeti so povzročili, da je indeks največjih ameriških tehnoloških podjetij Nasdaq v dosedanjem delu leta izgubil več kot četrtino svoje vrednosti. O tem smo se večkrat pogovarjali na naših finančnih webinarjih. To pomeni, da se je tržna vrednost tehnoloških velikanov znižala za dobre tri bilijone (3000 milijard) ameriških dolarjev, kar je pod pritisk spravilo celoten delniški trg. Še bolj dramatične spremembe se dogajajo v segmentu mladih zasebnih in zagonskih podjetij, ki so rasla na krilih izjemno lahkega dostopa do poceni denarja v času nizkih obrestnih mer in presežne likvidnosti. Obstoj marsikaterega še pred enim letom visokoletečega samoroga (zagonska podjetja z vrednostjo nad milijardo ameriških dolarjev) je danes pod vprašajem.

Tehnološka podjetja so se že odzvala z množičnimi odpuščanji – pri Meta Platforms oziroma nekdanjem Facebooku, katerega vrednost delnic je letos padla kar za 70 %, so nedavno najavili, da bodo odpustili kar 11.000 ljudi oziroma 13 % vseh zaposlenih, za podobno potezo so se odločili pri Amazonu – odpuščenih bo 10.000 zaposlenih, kar je največje odpuščanje v zgodovini podjetja. Še dlje so šli pri Twitterju, kjer bo po kontroverznem prevzemu Elona Muska odpuščenih oziroma premeščenih kar 50 % vseh delavcev.

Opisano dogajanje priča o tem, da je tehnološki sektor, vlečni konj več kot 10-letnega obdobja izjemnih donosov na finančnih trgih, letos izgubil zalet, so pa zato pozitivno presenetili in blažili padce borznih indeksov nekateri drugi segmenti trga, ki so bili v zadnjih letih pogosto zapostavljeni. Pri tem izstopa predvsem energetski sektor, ki je vlagatelje razvajal s spektakularnimi donosi.

Zadnji tedni so pokazali, da kljub vsej negotovosti veliko prostega denarja čaka na »dno« oziroma točko za vstop na finančne trge; že podatek o zgolj nekoliko nižji inflaciji v ZDA je izzval izjemno rast tečajev. Za delniški trg pravimo, da je kristalna krogla gospodarskih gibanj, v borzne tečaje so namreč vračunana pričakovanja o tem, kakšno bo stanje čez 6 do 12 mesecev, znaki umirjanja inflacijskih pritiskov zato krepijo upanje na to, da je tudi konec višanja obrestnih mer, s katerim želijo centralne banke brzdati inflacijo. Če se bodo pozitivni trendi v naslednjih mesecih nadaljevali, bo tudi tehnološki sektor kmalu dobil nov zagon, kajti prav tehnologija ponuja rešitve za veliko izzivov, s katerimi se bo v prihodnje spopadalo človeštvo.

A dober mesec pred vstopom v leto 2023 veliko pomembnih vprašanj ostaja odprtih – smo vrh inflacije res že doživeli? Kako globoka bo recesija v prihodnjih mesecih? Kaj prinašajo občutno višji stroški zadolževanja držav in podjetij? Petnajstega novembra tudi uradno na Zemlji živi 8 milijard ljudi, kako se to izraža na kapitalskih trgih? Kateri segmenti se po letošnjih tektonskih premikih zdijo precenjeni in kateri podcenjeni? O tem in drugih temah, ki bodo določale gibanje na borzah v prihodnjih mesecih, bomo diskutirali na zadnjem letošnjem finančnem webinarju z ekipo upraviteljev Generali Investments, ki bo 29. 11. 2022 ob 18. uri.

Prijavite se na webinar

To je tržno sporočilo. Pred sprejetjem naložbene odločitve preberite dokumente s ključnimi podatki za vlagatelje in prospekt. Generali Investments d. o. o., Ljubljana.

Naročnik oglasne vsebine je Generali Investments d.o.o.