KPK ugotovila kršitev integritete nekdanjega državnega sekretarja

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v okviru preiskav, povezanih z nabavami zaščitne opreme, ugotovila kršitev integritete nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Aleša Cantaruttija. Ta pravi, da je bilo treba v vojnih razmerah zagotoviti zaščitno opremo in pri tem pomagati več, ne samo enemu omenjenemu podjetju.

Komisija je v preiskavi ugotovila, da je aprila 2020 tedanji državni sekretar družbi Hmezad – TMT izdal pismo o nameri, pismo podpore in potrdilo o registraciji, pri čemer ni imel pristojnosti za izdajo takšnih pisem oziroma potrdil, s tem pa je privilegiral določenega ponudnika. Tako je kršil 17. člen zakona o državni upravi in prekoračil svoje pristojnosti ter s tem ravnal v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo državnega sekretarja, kar predstavlja kršitev integritete, so zapisali v KPK.

»Komisija ponovno poudarja, da se zaveda zahtevnosti in resnosti situacije, v kateri je bilo treba ravnati hitro in učinkovito, ko je nujnost dobave zaščitnih sredstev narekovala tudi način izvedbe postopkov. Vendar je treba tudi v takšnih razmerah ravnati odgovorno, transparentno in z visoko stopnjo integritete. Ključno je, da so tudi v takšnih razmerah v skladu z načelom enakopravnosti vsi ponudniki obravnavani na enak način,« so dodali. Ravnanje v obravnavanem primeru pa je določenemu ponudniku nedvomno omogočilo boljše pogajalsko izhodišče. S tem se izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje. Hkrati takšna ravnanja dajejo napačno sporočilo tako ponudnikom kot javnosti, da posle lahko sklepajo le 'izbrani ponudniki',« so v komisiji še zapisali v sporočilu za javnost.


 

Cantarutti: Prijaznost in denar za izvedbo poslov nista bila dovolj

Aleš Cantarutti pravi, da bi še enkrat ravnal enako, saj je bilo v tistih časih treba zagotoviti zaščitno opremo in pri tem pomagati več, ne samo enemu omenjenemu podjetju. Cantarutti, zdaj je generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, je v odzivu na osnutek ugotovitev komisije, ki ga KPK objavlja na spletni strani, zapisal, da je podpisal dopise za to družbo, ki si je v »vojnih razmerah« na globalnih trgih prizadevala v Slovenijo pripeljati zaščitno opremo: »Omenjeno podjetje ni bilo edino, še nekaj jih je bilo, ki so si prizadevala podobno, in tudi zanje sem podpisal podobne dopise. Nikoli se nisem srečal ali imel neposrednega stika z navedenim podjetjem in še veliko večino ostalih podjetij, prepričan pa sem, da je večina v prizadevanjih za dobavo zaščitne opreme delovala iskreno in po najboljših močen. Žal samo prijaznost in denar za izvedbo poslov in nabavo opreme takrat nista bila dovolj, saj so nabavni trg preplavile kapitalsko močne multinacionalke, državna podjetja, vladne institucije in neposredno vlade različnih držav, pa tudi špekulanti. Zagotoviti kakovostno zaščitno opremo se je zdela misija nemogoče, a prav po najboljših močeh pomagati priti do tega cilja je bila moja in poglavitna naloga mnogih kolegov na ministrstvu v tistem času.«

Pojasnil je, da so se takrat že tako dolgi postopki pri uvozu blaga s Kitajske zaradi presežnega povpraševanja in otežene logistike hitro podaljševali, če je oprema sploh prišla: »Poznavajoč delovanje kitajskih državnih podjetij sem upal, da bodo navedeni dopisi podjetjem pomagali pri njihovih prizadevanjih zaščitno opremo čim prej pripeljati v Slovenijo. Namig, da bi tovrstni dopisi lahko pomagali podjetjem, sem dobil tudi od predstavnikov kitajskih oblasti.«