Koronski izdatki že zdaj trikrat višji od predvidenih v celem letu

V prvih devetih mesecih leta je skupni obseg protikoronskih ukrepov znašal 2,3 milijarde evrov, kar je okoli trikrat več, kot je rebalans proračuna predvidel za celo letošnje leto, opozarja Fiskalni svet. Največji del odhodkov zaradi pandemije predstavljajo dodatki zaposlenim.

Od začetka epidemije lani marca je država z različnimi protikoronskimi ukrepi namenila 4,7 milijarde evrov. Z upoštevanjem potencialnih izdatkov zaradi danih poroštev, likvidnostnih kreditov in odlogov plačil kreditnih obveznosti pa ta znesek naraste na 5,3 milijarde evrov. Finančno najtežji ukrep so dodatki zaposlenim. Samo v prvih devetih mesecih letos je bilo teh izplačanih za okoli 700 milijonov evrov, od marca lani pa okoli 900 milijonov evrov, pojasnjujejo v Fiskalnem svetu.

Poročali smo, da naj bi Ministrstvo za javno upravo pripravilo analizo vseh kriznih dodatkov, ki jih je država izplačala javnim uslužbencem. Proračunski porabniki so imeli do 14. septembra čas, da na ministrstvo za finance vložijo zahtevke zanje. Skupaj so jih za obdobje od marca 2020 do junija 2021 prejeli za 979 milijonov evrov bruto bruto. V ta znesek pa še niso vključeni dodatki, ki jih je vlada predvidela v julija sprejetem zakonu za nujne ukrepe v zdravstvu za ravnatelje in direktorje na področju vzgoje in izobraževanja ter za župane, podžupane, direktorje občinskih uprav in načelnike upravnih enot.
 

Za zdaj 2,5 milijarde evrov primanjkljaja

Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, še ugotavlja, da je primanjkljaj državnega proračuna po začasnih podatkih v prvih devetih mesecih tega leta znašal 2,5 milijarde evrov, brez neposrednega učinka protikoronskih ukrepov pa bi znašal 388 milijonov evrov. V državnem proračunu je sicer za celo leto predviden 2,7 milijarde evrov primanjkljaja.

Prihodki so bili v prvih devetih mesecih za petino višji kot v enakem obdobju lani, brez upoštevanja neposrednega učinka protikoronskih ukrepov pa so bili višji za desetino. Razmeroma visoka rast prihodkov je v veliki meri posledica učinka osnove, ko so lani ob začetku epidemije prihodki občutno upadli, in sproščanja omejitvenih ukrepov letos.

Odhodki pa so bili v prvih devetih mesecih za 15,3 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov zaradi covida-19 pa so bili višji za 8,7 odstotka. Slednje je predvsem posledica višjih stroškov dela in investicij, so še pojasnili v Fiskalnem svetu.