Več za zdravstvo, predvolilni dodatek za upokojence

Vlada je sprejela popravek državnega proračuna 2022 in predlog proračuna 2023 in druge proračunske dokumente za prihodnji dve leti, ki nakazujejo nadaljevanje ekspanzivne javnofinančne politike in porabe na podlagi zadnjih ugodnih napovedi Umarja. Te sicer predvidevajo 6,1-odstotno realno rast BDP v 2021 in nato 4,7- oziroma 3,3-odstotno rast v letih 2022 in 2023 ter ugodna gibanja zaposlenosti, potrošnje, investicij, je povedal minister za finance Andrej Šircelj.
 
Dokumenti upoštevajo režim izjemnih okoliščin, kot sta jih zaradi epidemičnih tveganj ugotovila evropska komisija in fiskalni svet, zato vsaj v 2022 niso upoštevana stroga pravila fiskalne politike. Šircelj sicer računa na hiter gospodarski odboj in znižanje primanjkljaja sektorja država v prihodnjih dveh letih (na 5,4 odstotka BDP v 2022 in 3,3 odstotka v 2023), leta 2024 pa naj bi se primanjkljaj prvič spustil pod maastrichtsko mejo treh odstotkov. 

Minister pričakuje, da se bo dolg sektorja država letos, merjeno v deležu BDP, znižal na 78,5 odstotka, prihodnje leto pa naj bi bil še za odstotno točko nižji. Po teh pričakovanjih naj bi se znižali tudi stroški dolga vključno z obrestmi, in sicer na 1,3 odstotka BDP. 

Več za zdravstvo, bonbončki za občine in upokojence

V proračunih 2022 in 2023 bo po Šircljevih zagotovilih bistveno več denarja namenjenega naložbam na področju zdravstva, v obeh letih naj bi zanje namenili po 200 milijonov evrov, kar je štirikrat več kot letos. Za naložbe v domove za starostnike bo v 2022 namenjenih 36 milijonov, v 2023 pa 22 milijonov evrov 2023. Šircelj napoveduje tudi več denarja za investicije v prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostno mobilnost, raziskave in razvoj ter dolgotrajno oskrbo.
 
Vlada z zakonom o izvrševanju proračunov povišuje povprečnino občinam na 645 v 2022 oziroma 647 evrov v 2023. V volilnem letu pa bo poskrbela tudi za upokojence, z dodatki, ki bodo izplačani junija prihodnje leto. Upokojenci z mesečno pokojnino do 570 evrov bodo prejeli 450 evrov dodatka, tisti s pokojnino med 570 do 680 evri prejmejo 310 evrov, za tiste s pokojnino med 680 do 805 evrov znaša dodatek 250 evrov, skupina do 970 evrov prejme 200 evrov, vsi drugi pa 140 evrov.

Poraba hitro narašča

S spremembo odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država se sicer  najvišji obseg izdatkov državnega proračuna 2022 po juniju (ko je bil zvišan za dobrih 700 milijonov) znova zvišuje, in sicer za še dodatnih 650 milijonov, s 13,3 milijarde na 13,95 milijarde evrov. V predlogu sprememb proračuna za leto 2022  so načrtovani prihodki v višini približno 11,47 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo v 2022 tako dosegel približno 2,47 milijarde evrov ali 4,6 odstotka BDP, »ker smo še vedno v fazi okrevanja in odpravljanja posledic epidemije,« pojasnjuje vlada.  

V predlogu proračuna za leto 2023 pa so načrtovani prihodke v višini približno 11,84 milijarde evrov, kar je 3,3 odstotka več kot v predlogu sprememb proračuna za leto 2022. Odhodki so načrtovani v višini približno 13,36 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj pa bi tako dosegel približno 1,52 milijarde evrov ali 2,6 odstotka BDP.

Vlada višjo javno porabo na eni strani upravičuje z ugodnejšimi makroekonomskimi napovedmi Umarja in ustrezno višjimi davčnimi prilivi in hkrati meni, da je nujna, da bi z njo omogočili »ustrezen obseg izdatkov v luči spopadanja s posledicami epidemije covida-19, vključno z investicijami v zdravstvu, izvajanje programov evropske kohezijske politike (tudi na ravni občin) ter za zakonske obveznosti iz pokojninske blagajne.«

Izdatki za pokojninsko blagajno se tako v 2022 v skladu z odlokom povečujejo za dodatnih 180 milijonov na šest milijard 480 milijonov, sredstva za občine pa za 65 milijonov na dve milijardi 470 milijonov.

Fiskalni svet z oceno do 20. oktobra

Fiskalni svet bo svojo oceno spremenjenega proračunskega okvira poslal v državni zbor konec prihodnjega tedna, rok za oceno spremenjenega proračuna 2022 in predloga državnega proračuna 2023 pa je 20. oktober, nam je povedal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.

Spomnimo, fiskalni svet je prejšnji teden ocenil, da bodo »na podlagi trenutno znanih informacij in napovedi pogoji za obstoj izjemnih okoliščin izpolnjeni tudi v letu 2022,« hkrati pa je vlado posvaril, da – ob trojnih volitvah, ki nas čakajo v 2022 – »uveljavitev izjemnih okoliščin predvsem ne sme biti izkoriščena za sprejemanje čezmernih ukrepov, ki odražajo zaključno fazo političnega cikla.«

In kakšna bo nadaljnja procedura pri sprejemanju proračunov? Državni zbor se bo s proračunskimi načrti vlade predvidoma seznanil v prvi polovici oktobra z nagovoroma premiera in ministra za finance, po razpravi v parlamentarnih delovnih telesih in vloženih dopolnilih bo dokončno sprejetje proračunov verjetno na mizah poslancev v drugi polovici novembra. V vsakem primeru bo to tudi politično zelo zahteven zalogaj za vladajočo koalicijo, ki v parlamentu že nekaj časa nima zagotovljene večine.