Ko en sam tvit povzroči premike milijard

Elon Musk je v sredo zamenjal logotip Twitterja, modrega ptiča, z logotipom psa šiba inu, ki je sicer na kriptožetonu dogecoina. Vrednost kriptokovanca, ki je nastal kot satira na kriptovalutno norijo leta 2013 in je brez konkretne uporabne vrednosti, se je ob tem zvišala s sedem na deset centov, k skupni vrednosti pa je zamenjava logotipa dodala kar štiri milijarde dolarjev.

Dogecoin je imel po podatkih spletnega mesta CoinMarketCap.com takrat tržno kapitalizacijo 13,7 milijarde dolarjev in je sedmi največji kriptokovanec. Musk je s svojimi tviti že večkrat vplival na ceno dogecoina in bitcoina. Zaradi tega je na ameriškem sodišču proti njemu vložena 258 milijard dolarjev vredna tožba, v kateri vlagatelj Keith Johnson njega in njegova podjetja obtožuje, da »so nezakonita združba, ki povzroča premike v ceni dogecoina«.

»Toženi napačno in zavajajoče trdijo, da je dogecoin legitimna naložba, čeprav nima nobene vrednosti,« je lani poleti v tožbenem zahtevku na zveznem sodišču na Manhattnu zatrdil Johnson.

Elon Musk je s svojimi tviti že večkrat vplival na cene dogecoina in bitcoina. FOTO: Dado Ruvić/Reuters

Ta skuša zastopati skupino ljudi, ki so od aprila 2019 s trgovanjem z dogecoinom izgubili denar. Zahteva 86 milijard dolarjev odškodnine in trojno škodo v višini 172 milijard dolarjev, pa tudi, da sodišče Musku in njegovim podjetjem prepreči promoviranje dogecoina ter razglasi, da trgovanje z njim po ameriškem in newyorškem pravu sodi med igre na srečo.

Toda Musk še zdaleč ni edini, čeprav je najbrž eden najvplivnejših, ki izkorišča moč družbenih omrežji za vplivanje na ceno kriptovalut in delnic. V zadnjem času se je v tem svetu razplamtela debata o vplivu družbenih omrežij na investiranje.

Tip, ki je čez noč
zaslužil milijon

»Vsem je všeč zgodba o tipu, ki zasluži milijon dolarjev z nakupom bitcoinov ali nestanovitnih delnic. Zelo privlačen koncept – kot igre na srečo. O tem, da povprečen človek običajno vloži majhen znesek v bitcoine, in ko vidi, da njihova vrednost pade za 30 odstotkov, v paniki vse proda in izgubi, pa ljudje ne govorijo, čeprav se to dogaja pogosteje,« pravi Oliver Saiman, višji direktor za upravljanje odnosov pri RBC Wealth Management v Londonu.

Družbena omrežja in spletne platforme za trgovanje so po besedah mnogih demokratizirali postopke investiranja, saj so novi generaciji vlagateljev na voljo enostavna orodja, poleg tega so množicam dostopne informacije, ki so bile še pred desetletjem rezervirane za izbrance. Ko se je denimo pojavil fin-tech, je bilo oplajanje denarja s finančnimi mehanizmi dostopno le peščici, vsi drugi pa so se morali zanašati na borzne posrednike in upravljavce skladov.

Splet danes omogoča tudi enostavno, vsem dostopno in marsikdaj brezplačno samostojno učenje o investiranju ter izmenjavo izkušenj z drugimi uporabniki. Mali vlagatelji, ki jih je bilo nekoč kakšna desetina, so postali precej velika skupina, po zadnjih podatkih jih je že več kot 20 odstotkov. Zanimanje za »investicijske strategije za začetnike« je po podatkih o googlovih iskanjih v enem letu zraslo za 522 odstotkov.

A kljub demokratizaciji, ki jo to prinaša, so tu tudi pasti. Neizkušenost in zanašanje na informacije z družbenih omrežij v kombinaciji s strahom, da bi kaj zamudili (angl. fear of missing out, FOMO), običajno privedeta do tveganih investicijskih odločitev, opozarjajo analitiki, tudi Saiman.

Skupina vlagateljev se je na spletni strani Reddit dogovorila, da bodo začeli kupovati delnice Gamestopa. FOTO: Andrew Kelly/Reuters

V preteklosti so za dovolj usposobljene in izkušene, da lahko dajejo nasvete, veljali le posredniki, analitiki in upravljavci skladov, torej skupina, ki je podvržena tudi regulaciji. Danes, kot pravi Saiman, nasvete dajejo vsi, tako vplivneži na družbenih omrežjih kot nekateri direktorji, ki po tej poti obveščajo o stvareh, ki vplivajo na trg. Nekdo z vplivnim blogom ali kanalom na kateri od spletnih platform – kar zadeva finančne nasvete, prednjači youtube, na katerem nasvete išče po nekaterih anketah 21 odstotkov vprašanih – lahko s svojimi informacijami in stališči doseže široko množico, pri čemer sploh ni nujno, da gre za izkušenega finančnega strokovnjaka. Zato, meni Saiman, je pomembno, da stranke, ki se ukvarjajo z investiranjem, to novo dinamiko razumejo.

Ko množica s spleta
premaga Wall Street

Danes niso le »zli« finančni mogotci tisti, ki si z dostopom do pravih informacij v pravem trenutku marsikdaj po svoje prilagajajo svet. Nasprotni primer, ki naj bi izražal zmago »malega človeka nad Wall Streetom«, je primer Gamestopa, nekoč največjega trgovca z igralnimi konzolami in elektroniko. Ta je z evolucijo interneta od 2.0. naprej postopoma izgubljal v konkurenčnem boju s spletnimi igralnimi platformami. Borzna vrednost Gamestopa je od druge polovice leta 2015, ko je bila njegova delnica vredna 50 dolarjev, vztrajno padala in izguba je naraščala. Zaradi upada prodaje in selitve uporabnikov v spletne igralnice je bila septembra 2019 delnica vredna le še štiri dolarje.

Veliki hedge skladi so v vmesnem obdobju pravilno špekulirali, da bo cena strmoglavljala, zato so s finančnim vzvodom, imenovanim shortanje (ki je legitimen in legalen), pričakovali, da bodo imeli od padanja vrednosti delnice na srednji rok dobiček. A so se zmotili. Ker je to namero – ko staviš, da bo podjetje propadlo – treba javno objaviti, to ni ostalo neopaženo. Skupina vlagateljev na spletni strani Reddit, ki se je zbirala v podskupini r/wallstreetbets (v času dogajanja je pridobila več kot 20 milijonov sledilcev), se je dogovorila, da bodo začeli kupovati delnice Gamestopa. S spodbujanjem objav na družbenih omrežjih so v nakup bojda »prenizko« cenjene delnice prepričali množico malih vlagateljev, tako da je vrednost delnice podjetja zrasla za 2300 odstotkov. Od leta 2021 je s treh dolarjev poskočila na 400 dolarjev, čeprav je podjetje že več let zapored poslovalo z izgubo. Mali vlagatelji so delnice kupovali in jih hranili (prvi, ki so šli v to igro, so jih tudi prodali in obogateli) ter se bodrili v skupnem boju proti velikim institucionalnim vlagateljem. Eden od trojice teh, ki so se opekli s stavljenjem na izgubo Gamestopa, je bil sklad Melvin Capital.

Zaradi na družbenih omrežjih spodbujene mobilizacije vlagateljev, da z nakupi stavijo proti padanju vrednosti delnice, je Melvin Capital ustvaril 4,5 milijarde dolarjev izgube. Neki podoben sklad 12,5 milijarde, v manjšem znesku so se opekli še mnogi drugi. Dogajanje je še zdaj predmet zaslišanj in preiskav proti tistim, ki so podžigali nakupe delnic propadajočega podjetja po nerealnih cenah, da bi s tem povzročili izgubo hedge skladov. Kakšen bo epilog, ni znano, jasno pa je, da bo debata o tem, kakšna je vloga posameznika ali spletnih množic pri manipuliranju cen vrednosti podjetij v prihodnosti morala postati predmet uradne diskusije.

Sašo Šmigić, direktor naložbenega sektorja Generali Investments FOTO: osebni arhiv