Kmalu napoved Umarja, virus zdaj slabša obete Nemčiji

Vlada naj bi se po naših informacijah ta teden seznanila z najnovejšo Umarjevo pomladansko napovedjo gospodarskih gibanj, ki je sicer še zaupne narave. Spomnimo, Umar je nazadnje, v zimski napovedi, za letos predvidel 4,3-, za prihodnje leto pa 4,4-odstotno rast BDP, kar je sicer zelo podobno zadnjima, marčnima osrednjima napovedma skupine Consensus za Slovenijo.

Nova Umarjeva napoved z oceno predvidenih makroekonomskih gibanj v letu 2021 bo pomembna tudi za presojo prihodnjih javnofinančnih prilivov in s tem tudi morebitnega rebalansa letošnjega državnega proračuna. Ta se, ob vse večjem tekočem primanjkljaju v državni blagajni, nakazuje že po prvih treh mesecih. Državni proračun za letos je sicer narejen na predpostavkah lanske jesenske Umarjeve napovedi, ki je predvidela 6,7-odstotni gospodarski padec v letu 2020 in 5,1-odstotno rast v 2021.

Primerjave med napovedmi

Nekoliko nižjo, 3,7-odstotno rast v letu 2021 nam je v petek napovedal Mednarodni denarni sklad (IMF), ki pa nato za prihodnje leto pričakuje pospešitev gospodarske dinamike in 4,5-odstotno povečanje BDP ter s tem tudi povrnitev na predkrizno raven iz leta 2019. Najbolj konservativno gospodarsko napoved med vsemi domačimi in tujimi institucijami je sicer za našo državo podala Banka Slovenije, ki za letos predvideva 3,1-odstotno rast.

Znižane gospodarske napovedi za letos so sicer tudi posledica tega, da je bil lanski gospodarski padec (po podatkih Sursa minus 5,5 odstotka) nižji od pričakovanj, s tem pa je nekoliko višja tudi primerjalna osnova. Na drugi strani pa so vsa gospodarska predvidevanja zelo tvegana, saj se razmere v povezavi s posledicami epidemije, ukrepi, cepljenjem in novimi sevi virusa spreminjajo iz tedna v teden, posledično so možna tudi nihanja na mednarodnih finančnih trgih.

Od držav iz naše regije srednje in vzhodne Evrope naj bi po predvidevanjih Consensusa letos najvišji gospodarski odboj doživele tiste brez evra in z relativno večjim notranjim trgom (Turčija, Romunija, Poljska). Slovenija, za katero Consensus za letos predvideva 4,4-, prihodnje leto pa 4,3-odstotno povečanje obsega gospodarstva, je v zgornji tretjini, prav tako sosednja Hrvaška (napovedana 4,9-odstotna rast), nekoliko slabše pa so napovedi za baltske države in Rusijo, kjer naj bi bila rast pod tremi odstotki, pa tudi za Češko, ki je med najbolj prizadetimi zaradi posledic vala novih okužb.

Zastoj okrevanja v Nemčiji

Vse omenjene države iz regije so sicer gospodarsko močno povezane z Nemčijo, kjer pa se epidemiološke razmere prav te dni spet močno zaostrujejo, zato uvajajo nove zajezitvene ukrepe. To pomeni, da se bo začetek težko pričakovanega okrevanja v največjem evropskem gospodarstvu pomaknil iz pomladi v zgodnje poletje, agencija Reuters povzema glavnega ekonomista Deutsche Bank Stefana Schneiderja.

Največja nemška poslovna banka je zato že znižala napoved rasti za Nemčijo v drugem četrtletju s štirih na dva odstotka, prav tako pa tudi napoved za celotno leto 2021 s štirih na 3,7 odstotka. Svojo napoved za letos je na tri odstotke znižala tudi nemška vlada. Glavni vzrok za poslabšanje napovedi je ocenjeno 1,5-odstotno skrčenje nemškega gospodarstva v letošnjem prvem četrtletju (v primerjavi s četrtletjem prej). Nemški strokovnjaki predvidevajo, da bo vrhunec okužb sredi aprila, po velikonočnih praznikih, potem pa naj bi se epidemija počasi umirjala, možnosti za vzdržno okrevanje pa naj bi se izboljšale z avgustom.