Kitajska je zmanjšala žejo po nafti

Na področju pogonskih goriv v prometu Kitajska nadomešča naftne derivate z alternativnimi gorivi hitreje, kot so še pred časom pričakovali analitiki. To že vpliva na skupno povpraševanje sveta po surovi nafti. Letos naj bi se povečalo za »le« 900.000 sodov na dan na približno 103 milijone enot, ugotavlja mednarodna agencija za energijo IEA.

Kitajska je bila v zadnjem desetletju glavno gonilo povečanja povpraševanja po nafti in naftnih derivatih, k čemur je seveda prispeval hitri razvoj njenega gospodarstva. Pomemben generator povpraševanja je bila, recimo, kemična industrija – nafta in njeni derivati so nepogrešljivi pri sintezi različnih polimerov, iz njih pa proizvajajo množico plastičnih izdelkov, ki jih Kitajska izvaža po vsem svetu.

INFOGRAFIKA: Delo

Povečevanje proizvodnje v tako rekoč vseh industrijskih vejah in močna gradbena dejavnost sta prispevala k dvigu povpraševanja po dizlu v tovornem prometu, čedalje višji standard prebivalstva pa je okrepil uporabo avtomobilov in letalskih povezav za osebno mobilnost. Med letoma 2013 in 2023 je po oceni IEA Kitajska svoje letne potrebe po nafti povečala za šest milijonov sodov na dan, kar je predstavljalo kar 60 odstotkov vseh dodatnih potreb v svetu.

Trend se je pretrgal

Letošnji julij pa je bil četrti zaporedni mesec, ko je Kitajska svoje povpraševanje po nafti zmanjšala, je ocenil IEA. Tako bo v letu 2024 Kitajska povprečno porabo črnega zlata povečala za samo 180.000 sodov na dan, v letu 2025 pa se utegnejo njihove potrebe celo zmanjšati. Še leta 2023, v obdobju okrevanja gospodarske aktivnosti po šokih zaradi epidemije covida-19, je letna poraba nafte na Kitajskem zrasla za 1,5 milijona sodov na dan.

INFOGRAFIKA: Delo

Eden od vzrokov za manjše potrebe po nafti je splošno znižanje gospodarske rasti na Kitajskem, vendar so še pomembnejši nekateri drugi dejavniki, ki kažejo na strukturne spremembe. Najpomembnejša se zdi, da Kitajska očitno uspešno zmanjšuje uporabo naftnih derivatov v vsakdanji mobilnosti – »zmaguje« torej na področju, kjer razvitim državam OECD nikakor ne uspe najti ustreznih odgovorov.

Delež električnih avtomobilov med novoregistriranimi je na Kitajskem avgusta presegel 53 odstotkov, kar pomeni, da se pospešeno »elektrificira« celotna flota osebni vozil. Tudi v tovornem prometu je čedalje več novih tovornjakov, ki kot pogonsko gorivo uporabljajo zemeljski plin. V zadnjem desetletju je Kitajska zgradila tudi največjo mrežo hitrih železnic na svetu, z učinkovito povezavo urbanih središč pa se je zmanjšala tudi potreba po tem, da bi potniki uporabljali letalske povezave. Samo ta prehod na bolj trajnostno mobilnost bo potrebe po nafti zmanjšal za 300.000 sodov nafte na dan, ocenjuje IEA.

Konec rasti petrokemije

Drugi pomemben dejavnik je zmanjševanje pomena petrokemične industrije, ki je v letih od 2019 do 2023 k povečanju kitajskih potreb po nafti prispevala kar tri četrtine. Zdaj se proizvodnja polimerov in plastičnih izdelkov zmanjšuje, trend pa se bo po ocenah IEA nadaljeval. Manj naftnih derivatov potrebuje tudi sektor gradbeništva, ki je v krizi, pomemben splošni trend pa je tudi zmanjševanje števila prebivalcev na Kitajskem.

INFOGRAFIKA: Delo

Čeprav se zdi, da so se kitajska »zlata leta« končala, kar zadeva interese proizvajalcev nafte, pa na svetovni ravni še ni videti, da bi poraba te surovine v kratkem začela upadati. IEA je oceno o prihodnji rasti zmanjšal, a še vedno predvideva, da se bo v letu 2025 povpraševanje po nafti povečalo za 950.000 sodov na dan in se tako približalo 104 milijonom enot.

Največji potencial rasti je v Indiji, ki je trenutno najhitreje rastoče med velikimi gospodarstvi. Letos se bo tam povpraševanje po nafti povečalo za 200.000 sodov na dan, do leta 2030 pa se utegnejo indijske potrebe povečati za 1,5 milijona sodov na dan. Za približno enako količino bodo svojo porabo nafte povečale druge azijske države v razvoju, ocenjuje IEA.