Kazni umirile divji zahod pri prevzemanju družb

Ljubljana – Čeprav se zdi, da so časi, ko so lastniki prek različnih delniških parkirišč množično nezakonito obvladovali podjetja minili, ATVP še vedno odkriva kršitelje. V zadnjih desetih letih je 23-krat izrekla prepoved uresničevanja glasovalnih pravic in naložila za 3,9 milijonov evrov glob.

Ob aktualnih zapletih AIK banke, ki bi zaradi neobjave prevzemne ponudbe v predpisanem zakonskem roku v Gorenjski banki lahko ostala brez glasovalnih pravic, če bi presegla prevzemni prag, se odpira vprašanje, kako pogoste so še kršitve prevzemne zakonodaje pri nas. Teh je bilo konec 90. letih in pred zadnjo gospodarsko krizo, ko so odvijale različne privatizacijske, konsolidacijske in tajkunske zgodbe veliko, kar je na koncu vodilo tudi k sprejemu strožje prevzemne zakonodaje.

23 odvzemov

Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) odgovarjajo, da so v zadnjih desetih letih glasovalne pravice odvzeli v 23 primerih. Pri tem je bil pri dveh zadevah en sam prevzemnik, v drugih pa je šlo za usklajeno delovanje.

Nazadnje je ATVP odločbo o mirovanju glasovalnih pravic sprejela aprila letos v primeru Gorenjske gradbene družbe, kjer so družbi CPK, nekdanjemu šefu Gorenjske gradbene družbe Branku Žiberni in Janezu Gradišarju, članu nadzornega sveta glasove prvič odvzeli že novembra 2016. Pred tem so marca 2016 glasovalne pravice v Iskri zaradi usklajenega delovanja odvzeli Dušanu Šešoku in družbi njegovih sinov Taxgroup. Družina Šešok je kasneje najprej znižala delež, nato pa odkupila vse delnice Iskre. Istega leta je agencija glasovalne pravice zaradi preseganja prevzemnega praga odvzela družbi Svila v Tekstini, ki je kasneje prav tako v celoti prevzela družbo.

Država ostala brez glasov

Najbolj razvpit je bil odvzem glasovalnih pravic državnim lastnikom v devetih državnih družbah zaradi delniških poslov Luke Koper in NKBM. Država je takrat brez glasov ostala v Petrolu, Zavarovalnici Triglav, NKBM, Aerodromu Ljubljana, Krki, Telekomu Slovenije, Savi, Savi Re in Abanki. Glasove je nato nazaj dobila z dvigom prevzemnega praga na 33 odstotkov in s spremembo zakona, ki je ATVP omogočil izdajo novih odločb.
Poleg odvzema glasovalnih pravic ima ATVP možnost, da kršiteljem prevzemne zakonodaje naloži tudi plačilo glob. V zadnjih desetih letih je izdala 15 tovrstnih odločb, s katerimi je izrekla za 3,89 milijona evrov glob. Kdo so bili plačniki glob, na agenciji nočejo razkriti, po naših neuradnih informacijah pa sta bili eni najvišjih glob izrečeni v primerih družb Elmo in Hidrotehnik. Tudi tega na ATVP ne komentirajo.

Pol milijona globe

V primeru Elma je po naših informacijah ATVP družbam M1, DZS in Tem Čatež in njenim odgovornim osebam zaradi usklajenega delovanja in neobjavi prevzemne ponudbe, čeprav so imele v lasti že približno dve tretjini delnic, izrekla za več kot pol milijona evrov kazni. DZS je glede odločbe agencije vložila zahtevo za sodno varstvo, a kot so za Delo potrdili na okrajnem sodišču, je bila ta zahteva konec lanskega leta zavrnjena kot neutemeljena. Odločba agencije je zato postala pravnomočna, kršitelji pa so morali plačati globo. Za Elmo so v vmesnem času prenehala veljati določila prevzemnega zakona, zato omenjene družbe niso rabile objaviti ponudbe za prevzem. Na DZS, ki ga vodi Bojan Petan, se na naša vprašanja niso odzvali.

Prepozen prevzem

V družbi Hidrotehnik so družbe CGP, Intersvet in Sava Invest oziroma njegova naslednica Perspektiva FT po že objavljeni prevzemni ponudbi leta 2008 z dokupi ponovno presegle prevzemni prag in so prepozno objavile prevzemno ponudbo. Agencija jim je zato po naših informacijah februarja letos  izrekla za okoli 460.000 evrov kazni, a ker so plačali takoj je bila ta polovico nižja, torej 75.000 evrov na pravno osebo. V Perspektivi Daria Južne potrjujejo, da so po mnenju ATVP prevzemno ponudbo objavili prepozno in da se na to odločitev niso pritožili.

Konec divjega zahoda



Direktor ATVP Miloš Čas ugotavlja, da je na področju kršenja prevzemih pravil manj divjega zahoda kakor v preteklosti, čeprav kršitelji še vedno so. Kot pravi, se večina igralcev, ki zdaj vstopajo na trg, drži prevzemnih pravil, tako da prevzemi družb potekajo bolj transparentno kot prej. Na to je nedvomno vplivala tudi zaostritev zakonodaje na tem področju in pa odkrivanje ter sankcioniranje kršiteljev, dodaja sogovornik.