Julija letna inflacija zvišana na 11 odstotkov

Letna rast cen je bila 11-odstotna, na mesečni ravni pa enoodstotna. Največ, 2,1 odstotne točke, so k letni inflaciji prispevale podražitve naftnih derivatov (pri tekočih gorivih za 49,7 odstotka, bencinu za 41,1 odstotka in dizelskem gorivu za 41 odstotkov). Dve odstotni točki so prispevale višje cene hrane (za 13,5 odstotkov). Električna energija se je podražila za 30,4 odstotka in letni indeks zvišala za 1,1 odstotne točke, so izračunali na Sursu.

inflacija Foto Zx Igd

Letna inflacija, merjena z evropskom primerljivim harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), je znašala 11,7 odstotka.

Podražitve turističnih paketov in storitev v juliju

K mesečni inflaciji so največ, 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene naftnih derivatov (dizelsko gorivo se je podražilo za 9,5 odstotka, bencin za 8,8 odstotka in tekoča goriva za 2,2 odstotka). Podražitve počitniških paketov (za 8,6 odstotka) so dodale 0,3 odstotne točke, podražitve drugih storitev v zvezi z osebnimi vozili (za 6,9 odstotka) pa 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke vpliva pa so imeli dražja trda goriva (za 14,1 odstotka), storitve v restavracijah in hotelih (za 1,1 odstotka), avtomobili (za odstotek) ter stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj (za 0,8 odstotka). Vse preostale podražitve so prispevale 0,3 odstotne točke.

Julija je bila medletna rast cen nekaj višja kot prejšnji mesec, življenjske potrebščine so se junija medletno podražile za 10,4 odstotka, po metodologiji HICP pa za 10,8 odstotka. 

V evrskem območju julija 8,9-odstotna inflacija

Rast cen v Sloveniji je bila ta mesec medletno še višja kot v evrskem območju, kjer je sicer znašala rekordnih 8,9 odstotka (junija 8,6 odstotka), kažejo prvi podatki evropskega statističnega organa Eurostata. Pričakovano se je medletno najbolj podražila energija (za 39,7 odstotka), a rast je bila nižja kot junija (42 odstotkov). Hrana, alkohol in tobak so bili povprečno dražji skoraj za desetino, storitve pa so se medletno podražile za 3,7 odstotka.

Najvišjo, več kot 20-odstotno letno inflacijo še naprej beležijo baltske države, v naši največji trgovinski partnerici Nemčiji pa so cene medletno porasle za 8,5 odstotka.  

Ivanc: Inflacija bo še dvoštevilčna, mesečni prirast bo manjši

»Rast cen, ki jih plačujejo slovenska gospodinjstva, se je končno začela umirjati. Mesečna inflacija je v Sloveniji znašala en odstotek, kar je bilo manj od naših pričakovanj (1,2 odstotka). Blago se je v enem mesecu podražilo za 0,5 odstotka, storitve pa za dva, kar odraža prenos cen energentov v storitve. Splošna raven cen je naraščala najpočasneje po marcu 2022 (ko so celo upadle zaradi znižanja omrežnine), v prejšnjih treh mesecih (april–junij 2022) pa so naraščale po 2,4-odstotni mesečni stopnji. Kljub temu je rast cen na letni ravni dosegla nov lokalni rekord, saj so bile višje za 11 odstotkov.« Tako ocenjuje glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, ki ga je presenetila visoka rast cen v rekreaciji in kulturi (plus 3,1 odstotka), kjer je že junijska rast (plus 3,7 odstotka) odražala predvsem višjo rast cen počitniških paketov.

Ivanc pričakuje, da bo letna inflacija avgusta in septembra »verjetno ostala na dvoštevilčni ravni ali blizu te, mesečni prirast cen pa bo vse manjši, predvsem zaradi nižjih cen naftnih derivatov in sprejetih fiskalnih ukrepov, ki so povezani z energetsko draginjo. Cene industrijskega blaga bodo naraščale še nekaj mesecev, predvsem zaradi daljšega obdobja prenosa med cenami surovin in energenti ter prodanimi končnimi proizvodi.«

Gaspari: Se bo EU solidarno spopadla z visoko inflacijo?

Kako pa se bo na rekordno inflacijo v prihodnje odzvala ECB, ki sicer meri na dvoodstotno rast cen? »Situacija je zagatna in vprašanje je, ali bo višanje obrestnih mer ECB hitro znižalo inflacijo. Predpostavka je, da se na ponudbeni strani ne bodo nadaljevali zelo negativni trendi in da se bosta ponudba in povpraševanje leta 2023 znova ujela na ravni, ki bo omogočala, da višje obrestne mere primejo pri inflaciji in hkrati ne povzročijo dodatnega poslabšanja pri gospodarski rasti,« manevrski prostor ECB pri nižanju rekordne inflacije vidi nekdanji guverner BS Mitja Gaspari, ki je prepričan, da »bo ECB naslednjič [septembra] obrestne mere zvišala še za 50 bazičnih točk, in to ne bo zadnji dvig, ki se bo zgodil v tem letu«.

Kolikšen pa je v prihodnjih četrtletjih prostor naše vlade za hkratno zniževanje inflacije in spodbujanje gospodarske rasti? »Sami v Sloveniji nimamo dovolj orodij za resno znižanje inflacije oziroma njene rasti. Začasni ukrepi, kot so zniževanje davkov ali vavčerji, prikrivajo dejansko rast cen, po drugi strani pa ne zahtevajo nujnega zmanjševanja porabe, čemur so cene namenjene v tržnem gospodarstvu. Fiskalno tega tudi ni mogoče zdržati več kot nekaj mesecev ali največ eno leto. Potem pa se lahko pokaže kot bumerang, saj bo DDV prej ali slej treba dvigniti, kar bo pomenilo dodaten inflacijski pritisk, ki bo zdaj začasno umirjen,« opozarja Gaspari.

Ob tem je vprašanje tudi, kaj se bo dogajalo na ravni EU in v mednarodnem okolju. »Če v njem ne bo bistvenega izboljšanja, bo nujno zagotoviti nekakšen solidarnostni paket na ravni celotne Unije. Fiskalna prerazdelitev bo nujna ne le znotraj držav, pač pa tudi med državami članicami Unije.«

Kmalu podatek o BDP tudi za Slovenijo

Eurostat je objavil tudi podatke o gospodarski rasti v EU v drugem četrtletju. »Rast nas je pozitivno presenetila, saj smo za EU27 pričakovali 0,4-odstotno rast BDP (sezoni in koledarju prilagojeno), v resnici pa je bila pri 0,6 odstotka. Turistična gospodarstva so ustvarila višjo rast, še posebej Italija in Španija, medtem ko se je v Nemčiji povsem ustavila,« izpostavlja Ivanc. Ob tem opozarja na izjemno visoko pozitivno revizijo za nemško rast v prvem četrtletju, »saj je bila, denimo, po zadnji oceni 0,8-odstotna namesto prej ocenjena 0,2-odstotna. Današnjih podatkov tako ne moremo interpretirati kot zanesljiv znak stagnacije nemškega gospodarstva v drugem četrtletju.«

Kar zadeva Slovenijo, Ivanc pričakuje, da bo v drugem četrtletju dosegla rast BDP med 0,8 odstotka in 1,2 odstotka. Surs bo podatek objavil 16. avgusta.