Ljubljana – Medtem ko je epidemija novega koronavirusa močno udarila po slovenskem izvozu na najpomembnejše izvozne trge, v Nemčijo, Italijo, Avstrijo ..., se po zadnjih podatkih državnega statističnega urada izvoz v Rusijo povečuje. Zaradi precej slabših epidemioloških razmer v primerjavi s Slovenijo je bilo poslovanje v Ruski federaciji sicer dlje časa oteženo, negativno pa je na poslovanje vplival tudi padec vrednosti rublja.
V prvih štirih mesecih tega leta se je izvoz v Rusijo v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 13,5 odstotka, nekoliko večji je bil tudi aprila letos v primerjavi z lanskim aprilom. Razlog je v tem, da 42 odstotkov v to državo izvoženega blaga predstavljajo farmacevtski izdelki, Krka in Lek pa uspešno poslujeta tudi med zdravstveno krizo. Slovenski izvoz v Rusko federacijo je sicer lani dosegel 886,2 milijona evrov, kar je največ po letu 2014, ko se je približal milijardi evrov, leto prej je to mejo tudi presegel. Po letu 2014 se je izvozna trgovina s to državo bistveno zmanjšala zaradi sankcij in gospodarskih težav največje države na svetu.
Slovenski izvoz v Rusijo je v zadnjih petih letih znašal okoli 800 milijonov evrov in se v nasprotju z izvozom v druge pomembnejše izvozne partnerice ni trendno povečeval. Skoraj polovica izdelkov, ki jih naša država izvozi v Rusijo, so, kot rečeno, zdravila, veliko pa izvozi tudi električnih naprav in strojev.
rusija
Po drugi strani se je uvoz iz Rusije vsako leto povečal – med letom 2019 in lani se je skoraj podvojil – rast pa je posledica povečanega uvoza ruskega plina. Kljub ameriškemu nasprotovanju ruskim plinskim povezavam z Evropo se je dobava plina na staro celino in tudi v Slovenijo v zadnjih letih povečevala. V letošnjih prvih štirih mesecih pa se je uvoz glede na enako obdobje lani zmanjšal za dobro tretjino.
Uspešno spopadanje z novimi okoliščinami
V Ruski federaciji se je
Krka spoprijemala z dvema izzivoma, ki pa so ju uspešno premostili. »Kar zadeva rubelj, imamo uvedene mehanizme, ki zmanjšujejo vplive nihanja vrednosti. Novo okoliščino pomeni poslovanje v času epidemije oziroma pandemije. Poslovanje smo hitro prilagodili novim razmeram,« so o poslovanju v težavnih poslovnih okoliščinah zaradi pandemije koronavirusa in padca vrednosti rublja navedli v službi za odnose z javnostmi Krke, tovarne zdravil, iz Novega mesta. V Krkinih podjetjih in poslovnih enotah v Ruski federaciji od Vladivostoka do Kaliningrada so sprejeli potrebne ukrepe za varno in učinkovito delo v času trajanja epidemije in omejitev. Ključni elementi, ki so omogočali neprekinjeno poslovanje, so organizacija, tehnična opremljenost, sodobna digitalna orodja, odlični odnosi s kupci ter ustrezna informiranost in motivacija zaposlenih, so še navedli v Krki.
Tudi v
Kolektorju so se hitro s pomočjo virtualnih tehnologij prilagodili na nove razmere in delo od doma, saj so bili vsi njihovi kupci s svojimi centralnimi pisarnami v Moskvi v popolni karanteni od 30. marca pa do postopne končne razveljavitve vseh ukrepov 13. julija. »Delo je sčasoma postalo celo bolj učinkovito kot v normalnih razmerah. Vsa podjetja, s katerimi trenutno sodelujemo, so v večinski državni lasti in večina od njih je delo od doma (vsaj za tri dni na teden) podaljšala do konca leta 2020.«
Kot so še odgovorili v Kolektorju, je bila korekcija rublja delno pričakovana že pred pandemijo, sledil je večji padec vzporedno z drastičnim padcem nafte, zdaj, ko se je vzpostavilo ravnotežje na trgu z nafto, pa se vzpostavlja tudi novo ravnotežje rublja. Kljub spremenjenim razmeram poslovanja so pripravljali nove projekte v hidroenergetiki (oprema za hidrocentrale) in energetiki (transformatorji).
Poslovanje dlje časa oteženo
Iskrauraltel ima v Rusiji status domačega proizvajalca in ponudnika rešitev, kar je zelo pomembno za poslovanje na tem trgu, pravi Marko Luštrek, direktor predstavništva Iskratela v Ruski federaciji in namestnik direktorja Iskrauraltela. FOTO: Arhiv
Zaradi precej slabših epidemioloških razmer v primerjavi s Slovenijo je bilo poslovanje v Ruski federaciji dlje časa oteženo, veljali so strogi ukrepi karantene, veliko podjetij oziroma njihovih zaposlenih, zlasti v večjih mestih, še vedno dela od doma. »Razmere se zdaj sicer umirjajo. Skladno z ukrepi smo prilagodili način poslovanja tudi v Iskrauraltelu (hčerinsko podjetje Iskratela, ki posluje v Jekaterinburgu in Moskvi). Fizične stike s sodelavci in poslovnimi partnerji so zamenjali virtualni,« pojasnjuje
Marko Luštrek, direktor predstavništva
Iskratela v Ruski federaciji in namestnik direktorja Iskrauraltela.
Po njegovih besedah je zelo pomembno tudi, da je bil Iskrauraltel v času epidemije uvrščen na tako imenovani seznam sistemskih podjetij Ruske federacije, za katera so veljale manjše omejitve gibanja. Določeno število zaposlenih je lahko za zagotavljanje nemotenih storitev med epidemijo delalo v pisarnah oziroma na terenu, zaradi česar so lahko zagotavljali dokaj nemoteno poslovanje in delo pri projektih.
»Zagotovo pa ima negativen vpliv na poslovanje tudi padec rublja. Razmere ves čas spremljamo in tudi na podlagi dolgoletnih izkušenj sprejemamo odločitve za ublažitev negativnih poledic na poslovanje, predvsem z ustreznim zavarovanjem poslov oziroma pogodbami, vezanimi na tuje valute, na primer evro ali ameriški dolar,« še pravi Luštrek.
Načrti za prihodnost na ruskem trgu
Rusija je za Krko pomemben trg, obenem pa je Krka za ruski farmacevtski trg pomemben in zanesljiv partner. »Smo dobavitelj visokokakovostnih, varnih, učinkovitih in dostopnih zdravil, s tovarno Krka Rus v Moskovski oblasti pa tudi eden večjih investitorjev v rusko farmacevtsko industrijo,« pravijo v službi za odnose z javnostmi Krke in dodajajo, da na trgu Ruske federacije načrtujejo nadaljnjo krepitev svoje navzočnosti.
Kolektor poleg prilagajanja novemu načinu dela in omejitvam, ki bi se pojavile v primeru drugega vala epidemije, zaključuje nekatere tekoče projekte (priključitev transformatorjev v omrežje) in pripravlja nove projekte v elektro- in hidroenergetiki. V načrtu pa ima tudi nekaj podpisov pogodb za nove posle.
Že 26 let v Ruski federaciji deluje Iskrauraltel, ki ima status domačega proizvajalca in ponudnika rešitev, kar je zelo pomembno za poslovanje na tem trgu in trgih Skupnosti neodvisnih držav (SND), pravi Marko Luštrek. »Na seznam sistemskih podjetij so nas uvrstili, ker so naše tehnologije ključne za vzpostavljanje komunikacij pri telekomunikacijskih operaterjih ter za zagotavljanje nemotenega delovanja sistema 112. V Ruski federaciji s svojim sistemom 112 pokrivamo približno tretjino ozemlja, tudi države SND. Klic v sili tako zagotavljamo več kot 40 milijonom ljudem.« Kot ključne usmeritve za prihodnost na teh trgih Luštrek navaja še zagotavljanje mobilnih tehnologij ter zasebnih in javnih omrežij 4G in 5G, zagotavljanje opreme za gradnjo širokopasovnega optičnega omrežja in opreme pri uporabnikih ter razvoj programske opreme za pametne in varne skupnosti.
Komentarji