Izkopanih dobrih šest metrov druge cevi predora Karavanke

Turški gradbinec Cengiz je izkop druge cevi predora Karavanke začel v juniju, trenutno pa je pri Jesenicah nameščenih 42 turških delavcev, ki izkopava začetni dela predora. Ob največjem obsegu dela bo dela v predoru opravljalo tudi po 140 delavcev, ki bi projekt lahko zaključili še pred majem 2025.

Izvedbo projekta si je danes ogledal predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak, temu pa sta se pridružila še minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in član uprave Cengiza Asim Cengiz.
 

Končno začetek del

Po mukotrpni sagi gradnje druge cevi predora, so se letos dela vendarle začela. Zaenkrat je izkopanih dobrih šest metrov prve faze izkopa, kateri bo po tristo metrih sledilo miniranje apnenčevske plasti.

Minister Vrtovec pozdravlja začetek del in ob tem poudarja, da si želi hitrega in pa varnega nadaljevanja izkopa. V tem trenutku je predvsem pomembno dejstvo, da so se dela končno začela, saj so Avstrijci svoj, sicer daljši del predora že skoraj izkopali, izpostavlja Vrtovec. Vodja projekta pri Darsu Karel Močilnikar pri tem dodaja, da je z avstrijskimi kolegi potrebno uskladiti tudi elektrostrojno opremo, ki bo nameščena. Ta je namreč enotna za ves predor, poudarja Močilnikar.


 
Predviden rok zaključka del je, ne glede na dvomesečni zamik zaradi pandemije, še vedno zastavljen za maj leta 2025. Član uprave Cengiza zatrjuje, da bodo dela morda končali tudi nekoliko pred zadanim ciljem, ob upoštevanju slovenske delovne zakonodaje. Cengiz prav tako zatrjuje, da bodo ostali znotraj cenovnega okvirja, torej pod 100 milijoni evrov. Predsednik uprave Darsa Hajdinjak je pri tem poudaril, da bo Dars nadzoroval potek del, pri tem pa si bodo prizadevali, da stroški ne presežejo dogovorjenih okvirjev.

V Sloveniji je za zdaj manjše število delavcev, ki delajo na predoru. Za njih je v bližini izvoza Jesenice zahod že skoraj urejeno bivalno naselje, ki vključuje več enot s posteljami in toaletnimi prostori.

Obeta se tudi manjša elektrarna

Na Darsu pa pri izgradnji predora potencial vidijo tudi v tekoči vodi, ki se preko predora izliva v bližnjo Savo. Voda, ki zdaj napaja jeseniški vodovod, bi lahko poganjala manjšo elektrarno, pridobljena energija pa bi se uporabila za delovanje predora, ki je praktično 24-urni porabnik energije. Investitor takšne tovarne bi bil Dars sam, gradbinca pa bi določili na razpisu, ki bi vključeval tudi elektronsko opremo za notranjost predora. Ta je še nedoločena, prav tako je še nedoločen izvajalec.