Fiskalna politika je lahko spodbujevalna le pri izzivih, neposredno povezanih z epidemijo, dodatne spodbude pa glede na ugodne napovedi niso utemeljene.
Galerija
Obstoj izjemnih okoliščin predvsem ne sme biti izkoriščen za sprejemanje ukrepov, ki odražajo zaključno fazo političnega cikla, svari fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Fiskalni svet ocenjuje, da bodo pogoji za obstoj izjemnih okoliščin na podlagi trenutno znanih informacij in napovedi izpolnjeni tudi v prihodnjem letu. »Obstoj izjemnih okoliščin v letu 2022 omogoča zgolj fleksibilnost pri delovanju fiskalne politike za neposredno naslavljanje izzivov, povezanih z epidemijo, njeno dodatno spodbujevalno delovanje pa na podlagi zadnjih napovedi Umarja ni utemeljeno,« menijo v fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun.
Očitno upoštevajoč dejstvo, da imamo prihodnje leto v Sloveniji kar troje volitev (parlamentane, lokalne, predsedniške), fiskalni svet zdaj še svari, da »obstoj izjemnih okoliščin predvsem ne sme biti izkoriščen za sprejemanje ukrepov, ki odražajo zaključno fazo političnega cikla.«
Sam obstoj izjemnih okoliščin tudi v letu 2022 je sicer junija 2021 na ravni Unije priporočila tudi evropska komisija, ki pa je ob tem pozvala k diferenciaciji fiskalnih politik članic ob upoštevanju razlik v doseženi stopnji okrevanja gospodarske aktivnosti ter različnih tveganj za srednjeročno in dolgoročno fiskalno vzdržnost posamezne države.
Fiskalni svet pri tem ocenjuje, da bi lahko v Sloveniji čezmerna podpora fiskalne politike gospodarski rasti z znatnimi primanjkljaji v prihodnjih letih »povzročila ustvarjanje makroekonomskih neravnotežij, večala možnosti za neučinkovito porabo javnih sredstev, krčila možnosti za ustvarjanje manevrskega prostora za ukrepanje v slabih časih in oteževala prehod v postopek popravljalnega mehanizma«.
Obsežno spodbudo gospodarski rasti bi po mnenju fiskalnega sveta zagotovila že ustrezna izraba razpoložljivih nepovratnih EU sredstev, ki ne poslabšuje salda javnih financ. Domače gospodarske razmere se sicer tudi zaradi podpornih ukrepov letos izboljšujejo, prav tako so ugodne napovedi, a je vzdržnost okrevanja izpostavljena mnogim tveganjem, ki so povezana zlasti z nadaljnjim potekom epidemije. Fiskalni svet zdaj pričakuje, da bo vlada, ko ne bo več izpolnjen nobeden od pogojev za uveljavljanje izjemnih okoliščin, skladno z zakonodajo pristopila k izvajanju popravljalnega mehanizma ter s strukturnimi ukrepi zagotovila pripravljenost na bodoče šoke in ustrezno naslovila izzive za dolgoročno vzdržnost javnih financ.
Spomnimo, gospodarska rast v Sloveniji presega pričakovanja: po lanskem gospodarskem padcu, ki je bil s 4,2 odstotka manjši od prejšnjih ocen Sursa, je Umar pred kratkim za letos bistveno zvišal napovedi rasti BDP s 4,6 na 6,1 odstotka, navzgor pa je popravljena tudi napoved za prihodnje leto. Na podlagi teh napovedi mora vlada do konca tega meseca pripraviti proračuna za prihodnji dve leti in ju poslati v državni zbor.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji