Inflacija storitev odmika znižanje Fedovih obrestnih mer

Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) pri spremljanju inflacije trenutno daje prednost indeksu osebne potrošnje (indeks PCE) pred klasičnim indeksom cen življenjskih potrebščin (indeks CPI).

Indeks PCE meri cene, ki jih potrošniki dejansko plačujejo, in je posebej pomemben zaradi svoje sposobnosti zaznavanja širokega spektra inflacije ali deflacije in prilagajanja na spremembe v potrošniških navadah. Analiza osnovne inflacije PCE v februarju 2024 skozi optiko dejavnikov ponudbe in povpraševanja razkriva trende, ki se od januarja niso bistveno spremenili.

Trije odstotki so nad ciljem

Ključni dejavniki, ki vplivajo na odstopanje osnovne inflacije PCE od Fedove želene oziroma ciljne vrednosti, so intenzivnejše povpraševanje po osnovnih storitvah in dinamika ponudbe ter povpraševanja na trgu stanovanj. Ko cene osnovnih storitev in stanovanj rastejo zaradi močnega povpraševanja in omejene ponudbe, to pomeni, da je povpraševanje večje od ponudbe, kar povzroča višje cene. To stanje lahko signalizira potrebo po regulativnih ukrepih za ponovno uravnoteženje povpraševanja in ponudbe ter za stabilizacijo cenovnih ravni, s čimer se ohranjata gospodarska stabilnost in zaščita kupne moči gospodinjstev.

Inflacija PCE se trenutno giblje pod tremi odstotki, pri čemer izstopa predvsem vztrajno veliko povpraševanje po osnovnih storitvah in stanovanjih. Ameriška centralna banka se sooča z izzivom uravnavanja tega povpraševanja, ki ga lahko omili le s podaljšanim obdobjem nekoliko višjih obrestnih mer. Po drugi strani pa lahko spodbudi gospodarsko aktivnost z ugodnejšimi finančnimi pogoji za zadolževanje države in podjetij. Takšen uravnotežen pristop omogoča centralnim bankam in vladam, da v specifičnih gospodarskih okoliščinah uravnotežijo potrebo po znižanju inflacije – z zmanjšanjem potrošnje gospodinjstev – ter hkrati spodbujajo gospodarsko rast z aktiviranjem negospodinjskega sektorja.

INFOGRAFIKA: Delo

Torej ni presenetljivo, da tržna pričakovanja glede znižanja Fedovih obrestnih mer v juniju zdaj kažejo manj kot 50-odstotno verjetnost in so se bolj ali manj »preselila« v mesec julij. Dodatno je prejšnji teden ameriško ministrstvo za finance odkupilo manjšo količino zakladnih menic kot del testiranja procesov in infrastrukture v pripravi na večje odkupe, ki se bodo redno začeli izvajati kasneje letos.

Povsem možno je, da bo ECB ukrepala prej kot Fed

Kljub temu lahko v prihodnjih šestih mesecih pričakujemo eno ali dve znižanji obrestnih mer, vendar pa pri tem lahko še naprej pričakujemo, da bodo te ostale na višji ravni, dokler se inflacija osnovnih storitev in stanovanj ne stabilizira. Medtem je skoraj zagotovo, da bomo priča Fedovim ugodnejšim finančnim pogojem zadolževanja države prek odkupnih mehanizmov državnega dolga (posledično bo to pozitivno vplivalo še na strošek financiranja podjetij), saj se v ZDA očitno želijo izogniti dolgoročnemu plačevanju letnih obresti na ravni 4,2 ali celo 4,5 odstotka na državni dolg. Torej je čisto možno, da bodo proti koncu leta v primerjavi z danes v ZDA finančni pogoji za negospodinjstva nekoliko ugodnejši kot za gospodinjstva.

V območju z evrom smo bili priča boljšim inflacijskim podatkom, kot so bili pričakovani, saj je bila marčna inflacija nižja v Nemčiji, Franciji in po celotnem območju z evrom. To kaže na možnost, da bi ECB lahko znižala obrestno mero celo pred Fedom, kar bi lahko nakazovalo, da je trenutni menjalni tečaj EUR/USD še vedno razmeroma visok.

Za kapitalske trge je sicer letos ključno, da jih bo še naprej podpiral močan trg dela, ki bo podpiral poslovanje podjetij, in pričakovano ugodnejši finančni pogoji, ki bodo olajšali financiranje projektov. To bo še naprej pozitivno za delniške trge ter tudi za obvezniške.

INFOGRAFIKA: Delo