Inflacija, stagflacija, hranaflacija in kam s prihranki v takem obdobju

Ne pada zgolj delniški, ampak tudi obvezniški trg. To načenja investirane prihranke. Inflacija je visoka in ne kaže prepričljivih znakov umirjanja.

Najbolj na udaru je vrednost prihrankov, ki jo imamo Slovenci v gotovini ali na banki.

Ekonomske izkušnje iz preteklega desetletja, ko smo se v Evropi spopadali bolj z deflacijo kot z inflacijo, lahko očitno pozabimo. Ekonomski eksperiment je šel predaleč, poplava denarja in likvidnosti je skupaj s covidno krizo, vojno v Ukrajini in drugimi geopolitičnimi trenji uspela ustvariti dovolj napetosti, ki povzročajo rast cen praktično vseh dobrin. To Slovenci občutimo kot potrošniki, ko na primer polnimo rezervoarje na bencinski črpalki ali ob dnevnih nakupih v trgovini.

Ali se Slovenci tega zavedamo tudi kot vlagatelji?

Glede na količino prihrankov, ki jo Slovenci hranimo v gotovini in na bančnih depozitih ter zajema približno 50 % celotnega finančnega premoženja Slovencev, se zdi, da čeprav veliko govorimo in pišemo o inflaciji, ne razumemo njenega pomena v celotnem kontekstu, vsaj ne njenega učinka na prihranke.

Poglejmo najbolj osnovni izračun: Danes 1000 EUR na bančnem računu prinese le 2 EUR (če predpostavimo 0,2-% obrestno mero) obresti na leto. Po 20 letih bi 1000 EUR še vedno lahko dvignili z bančnega računa, vendar pa bi bil zaradi inflacije ta znesek vreden zgolj 700 EUR. Zaradi inflacije se vrednost denarja, ki ga imamo doma ali pa vezanega na banki po nizki obrestni meri, iz leta v leto zmanjšuje.

Kaj storiti

Varnega pribežališča ni. A kot odgovorni upravitelji svojih prihrankov lahko naredimo dve stvari.

Prvič: Svoje premoženje razpršimo med različne naložbene razrede. Imeti ta trenutek vse prihranke v gotovini ali na banki ni dobra izbira. Vsekakor je treba najbolj izpostavljene bančne prihranke preusmeriti v delniške in obvezniške naložbe, saj bo inflacija ostala povišana dalj časa in napovedi za 2023 – pa tudi za daljše obdobje – niso prizanesljive. Za osebe, ki se z delniškimi in obvezniškimi naložbami ne želijo ukvarjati dnevno, niti jih ne poznajo dobro, svetujemo, da svoje naložbe usmerijo v vzajemne sklade. Vzajemni skladi namreč omogočajo lažji in stroškovno bolj učinkovit dostop do kapitalskih trgov (tj. do delniških in obvezniških naložb) in so ne le enostavna oblika plemenitenja premoženja za široko množico ljudi, ampak tudi pomemben komplement bančnemu varčevanju.

Drugič: Ker so popravki glavnih delniških indeksov dosegli približno 20 % (merjeno v dolarjih), se danes za vlagatelja pojavlja vprašanje, kako naprej. Zgodovina zadnjih 10 let nas uči, da so bili ti popravki vedno odlična vstopna točka in da je trg vsakič šel še precej višje. To potrjuje tudi 100-letna zgodovina. Druga pomembna stvar, ki jo lahko naredimo za svoje prihranke, je, da vsaj razmislimo, ali so delniški vzajemni skladi prava rešitev za naše prihranke v spopadu z inflacijo.

Vabljeni torej, da se nam pridružite na junijskem finančnem webinarju družbe Generali Investments, v torek, 14. junija, ob 14. uri, na katerem bomo odgovorili na vprašanja:

• Kaj je inflacija in kakšen vpliv ima na moje prihranke?
• Kaj je stagflacija?
• Vsi vemo, kaj je hranaflacija, a kam s prihranki v takem obdobju?
• Kako v negotovih časih slediti zastavljeni naložbeni strategiji?
• Kakšne so primerne reakcije vlagateljev?
• Kako lahko padce kapitalskega trga obrnemo sebi v prid?
• Zakaj so vzajemni skladi Generali Krovnega sklada v povprečju letos izgubili samo slabih 10 % vrednosti, kar je manj kot globalni delniški trgi?
• Kakšni so stroški vlaganja v vzajemne sklade?

Prijavite se na brezplačen webinar.

To je tržno sporočilo. Pred sprejemom naložbene odločitve preberite dokumente s ključnimi podatki za vlagatelje in prospekt. Generali Investments d.o.o., Ljubljana.

Naročnik oglasne vsebine je Generali Investments.