IMF zaradi Rusije ni mogel sprejeti uradne izjave

Mednarodni denarni in finančni odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMFC) v petek ob koncu jesenskega zasedanja IMF in Svetovne banke v Washingtonu zaradi nasprotovanja Rusije ni zmogel sprejeti uradne sklepne izjave. Zato je svojo izjavo v imenu večine podala predsednica IMFC španska finančna ministrica Nadia Calvino.

Letošnja zasedanja IMF in Svetovne banke, ki sta se jih udeležila tudi minister za finance Klemen Boštjančič in guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, je minilo v znamenju pozivov k ukrepom proti visoki inflaciji, ki je začela po svetu naraščati ob izhodu iz najhujše faze pandemije koronavirusa, močno pa jo je nato povečala ruska invazija na Ukrajino.

Diplomatski viri pravijo, da je bilo vzdušje med ministri in guvernerji na zasedanju zaradi Rusije precej moreče, vsi pa bi se veliko raje pogovarjali na primer o uspešnem okrevanju po pandemiji, ne pa da se morajo o še slabšem položaju zaradi »ruskega avanturizma«, ki prizadeva ves svet.

Ministri in guvernerji zahodnih in drugih držav so pogosto zapuščali sestanke, ki so se jih udeležili predstavniki Rusije, ko so imeli ti nastop, saj Moskvo večina krivi, da je moral IMF znižati obete za globalno gospodarsko rast v prihodnjem letu.

Uradne izjave pred tem ni mogla podati niti skupina gospodarsko najpomembnejših držav sveta G20, v kateri je tudi Rusija. V njej sta še Indija in Kitajska, ki se nočeta pridružiti sankcijam proti Rusiji.

Večina držav je na zasedanju 24-članskega IMFC želela podati ostro uradno kritiko nepotrebne in nesmiselne vojne. »Na žalost zaradi ene države nimamo soglasja za uradno izjavo,« je dejala Calvino in potem to isto izjavo podala kot svojo.

Nasvidenje v naslednji krizi

V njej že uvodoma opozarja, da je Generalna skupščina ZN 2. marca rusko agresijo z večino 141 držav članic ostro obsodila. IMFC ugotavlja, da se vojna proti Ukrajini nadaljuje z velikimi humanitarnimi posledicami in posledicami za globalno gospodarstvo.

Izjava predsedujoče potrjuje to, o čemer je bilo govora praktično od začetka tedna v Washingtonu - globalno okrevanje se upočasnjuje zaradi številnih šokov, kot so posledice pandemije koronavirusa, ki se jim je sedaj pridružila ruska vojna.

Visoka inflacija, visoki dolgovi, draga hrana, trgovinske motnje, borzni pretresi so posledice, ki se lahko ublažijo le ob sodelovanju oziroma usklajenih ukrepih znotraj držav in na mednarodnem odru.

Izjava potrjuje, da je prioriteta boj proti inflaciji skupaj z zaščito najbolj ranljivih populacij, ohranjanje vzdržnosti dolgov, rast in makroekonomska stabilnost. Države članice IMFC si bodo prizadevale za boj proti krizi hrane, podpirale bodo ranljive države, nadaljevale s podnebno akcijo po Pariškem sporazumu in odpravljali globalna neravnovesja.

IMFC izraža podporo politiki in ukrepom izvršne direktorice IMF Kristaline Georgieve.

Slovenija v relativno dobrem stanju

Svetovno gospodarstvo je v težavah, je pa Slovenija glede na vse, kar se dogaja, v razmeroma dobrem finančnem in gospodarskem stanju, sta ob konca zasedanja IMF in Svetovne banke v Washingtonu povedala minister za finance in guverner Banke Slovenije. V središču pogovorov je bila inflacija.

Imamo plan A in plan B, morebitnega plana C še nimamo

V Washingtonu je obveljalo, da je inflacija največja nevarnost za svetovno gospodarstvo in blaginjo, in Vasle se v izjavi slovenskim novinarjem s tem strinjal. Bili so sicer tudi pozivi, je dodal, naj se z višanjem obrestnih mer v boju proti inflaciji ne pretirava.

»Obstajata dva scenarija. Prvi je, da se z monetarno politiko ne bi ostro odzvali na gibanje inflacije, torej bi dovolili, da nekaj časa ostane visoka. Po mojem trdnem prepričanju bi to povzročilo veliko večjo škodo za gospodarsko rast in kakovost življenja v Sloveniji in širše kot pa ukrep, ki smo si ga izbrali. To je relativno hitro višanje obrestnih mer, s katerim želimo že v naslednjih letih znižati inflacijo na raven ciljne in s tem omogočiti stabilnost prebivalstvu, podjetjem in državi,« je dejal guverner.

Na vprašanje, kako bo višanje obresti vplivalo na gospodinjstva v Sloveniji, je Vasle odgovoril, da se bo normalizacija obrestnih mer poznala pri podjetjih, saj bomo izšli iz razmeroma nenavadnih razmer, ko so bila posojila zelo poceni in so omogočala zadolževanje, ki ni slonelo na dejanskih ekonomskih potrebah. Za skupino prebivalcev, ki ima v bankah visoke prihranke, bo izhod iz negativnih obresti pomenil normalizacijo razmer in bodo za svoje prihranke spet dobivali obresti.

Minister Boštjančič je na vprašanje, kako bo višanje obresti vplivalo na slovensko zadolževanje, odgovoril, da je položaj Slovenije na teh trgih glede dolga zelo dober.

»Cena za slovensko zadolževanje bo seveda rasla, ampak skoraj povsem skladno z rastjo obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB). Pribitek na obrestno mero, ki je v veliki meri rezultat tega, kako investitorji obravnavajo Slovenijo, ostaja stabilen in želimo, da bo tak še naprej. Zato je zelo pomembno, kakšne ukrepe sprejemamo na fiskalnem področju,« je dejal minister, ki se v Washingtonu te dni srečuje tudi s slovenskimi upniki oziroma kupci državnih obveznic. Tako sedanjimi kot potencialnimi.

IMF Sloveniji za prihodnje leto napoveduje 1,7-odstotno rast

Zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke je opredelil kot zelo intenzivno, v Washingtonu so predstavnikom IMF zagotovili, da je eden od glavnih ciljev ministrstva razvoj kapitalskih trgov in njihova promocija, zato si Ljubljana želi sodelovanja z IMF še naprej.

»Vprašanja, ki se ponavljajo, so, kako se Slovenija prebija skozi energetsko krizo, kakšne ukrepe sprejema v povezavi z visoko inflacijo in podobno,« je dejal minister, ki je imel veliko bilateralnih srečanj in tudi skupinskih, kot je bilo prvo srečanje finančnih ministrov območja evra z ameriško finančno ministrico Janet Yellen, na katerem so govorili predvsem o pomoči Ukrajini.

Glede ukrepov proti visoki inflaciji je minister dejal, da vlada konsenz o tem, da morajo biti ukrepi merjeni, hitri oz. pravočasni ter začasni. Pri tem je kot dobro šolo izpostavil dogajanje v Veliki Britaniji, kjer je s položaja odletel finančni minister zaradi nižanja davkov, na kar so se mednarodni finančni trgi negativno odzvali.

»Ta šola je dobra tudi za nas. Ukrepi britanske vlade glede davkov so na neki način primerljivi z davčnimi olajšavami, ki jih je sprejela naša prejšnja vlada. V Sloveniji se včasih bistveno prelahko opleta s tem, kakšne olajšave vse je treba sprejeti. Ljudje v mednarodnih ustanovah in investitorji izjemno dobro poznajo, kaj se dogaja v Sloveniji, kakšne ukrepe sprejema vlada,« je med drugim dejal.

IMF je Sloveniji za leto 2023 znižal napoved gospodarske rasti na 1,7 odstotka, za ministra pa je zaskrbljujoče, da so napovedi za Nemčijo slabše kot za Slovenijo. »Ne smemo se slepiti. Slovenija je ena od evropskih držav, ki z določenim zamikom sledijo dogajanju v Nemčiji,« je dejal minister.

»Ko govorimo o gospodarski rasti, postaja vse bolj očitno, da bo imela ruska invazija s svojimi posledicami velik vpliv ne le na inflacijo, ampak tudi na gospodarsko rast. Projekcije rasti za prihodnje četrtletje so se močno poslabšale. Konkretno za Slovenijo pričakujemo, da se bo rast v tem četrtletju umirila in bo tudi v naslednjem ostala nizka. Kljub vsemu pa smo v skupini držav, za katere se pričakuje rast tudi v prihodnjem letu. Še vedno pa bo ta rast zaznamovana s pretresi,« je dejal guverner Vasle.

Oba sta se strinjala, da je vojna proti Ukrajini razlog za težave globalnega gospodarstva, saj viša cene energije in hrane. »Vsi si želimo, da bi se ta vojna čim prej končala,« je dejal minister. Guverner Vasle je dodal, da se bodo posledice energetske krize čutile tudi prihodnje leto, ECB pa je začela z bojem proti inflaciji in v zadnjih treh mesecih dvakrat povišala obrestne mere.

Ob tem je posebej poudaril pomen usklajenega delovanja predvsem monetarne in fiskalne politike. EU ima tu poseben položaj, ker enotni denarni politiki stoji nasproti 19 različnih fiskalnih politik.

»Slovenija je iz perspektive IMF v skupini zelo privilegiranih držav. Znotraj IMF so države, ki se soočajo z globljimi problemi glede energetskih izzivov ali izzivov, povezanih s hrano. O teh izzivih smo se na IMF pogovarjali in nekatere pobude iz preteklosti, kot je Sklad za odpornost, so bile že uresničene. Slovenija te pobude podpira in jih je pripravljena finančno podpreti,« je dejal Vasle.