IMF rahlo znižal napoved za svet, za Slovenijo jo je krepko zvišal

Okrevanje gospodarstev po svetu se nadaljuje, a počasneje zaradi epidemije, ki je terjala že skoraj pet milijonov življenj, in tudi bolj neenakomerno po državah, ugotavlja Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je za odtenek znižal napoved za svetovno gospodarstvo: za letos mu predvideva 5,9-odstotno, za prihodnje leto pa 4,9-odstotno rast.

Pri tem pa v danes objavljenih svetovnih gospodarskih napovedih (WEO), ki spremljajo bližnji začetek letnega zasedanja IMF in Svetovne banke, IMF še opozarja, da se gospodarska tveganja povečujejo, saj so izbruhi pandemije v kritičnih členih globalnih ponudbenih verig povzročili dolgotrajne motnje v ponudbi in povečali inflacijo v številnih državah.

Kar zadeva Slovenijo, nam je IMF – po lanskem 4,2-odstotnem gospodarskem padcu – nato aprila za letos napovedal 3,7-odstotno gospodarsko rast, kar je bila tedaj ena najbolj konservativnih napovedi, zdaj pa jo je krepko zvišal, na 6,3 odstotka, za prihodnje leto pa predvideva umiritev stopnje rasti na 4,6 odstotka.

Na drugi strani je IMF zdaj za kar odstotno točko znižal aprilsko napoved za ZDA, za pol odstotne točke pa je sklestil tudi letošnjo napoved za našo največjo gospodarsko partnerico Nemčijo na razmeroma nizkih 3,1 odstotka. Po drugi strani so po razmeroma solidni poletni sezoni zdaj precej izboljšani letošnji gospodarski obeti za nekatere evropske države, močno odvisne od turizma (Francija, Italija), IMF pa je zvišal tudi letošnjo napoved rasti za evrsko območje s 4,6 na pet odstotkov.  

Zvišane napovedi inflacije

A na drugi strani so zdaj zvišane tudi napovedi inflacije. Cene nafte naj bi po pričakovanjih IMF letos porasle za 60 odstotkov nad najnižjimi v 2020, cene drugih surovin pa za 30 odstotkov, zlasti po zaslugi podražitev kovin in hrane.

Evrskemu območju IMF za letos napoveduje 2,2-odstotno povprečno letno inflacijo, kar je nad dolgoletnim povprečjem, še nekoliko višjo, 2,9-odstotno rast cen predvideva Nemčiji, rekordno visoko, 4,3-odstotno rast cen pa napoveduje ZDA. V 2022 naj bi se inflacija v območju z evrom umirila na 1,7 odstotka, v ZDA pa naj bi znašala 3,5 odstotka.

Glavno tveganje še vedno pandemija

»Razvoj dogodkov jasno kaže, da pandemije kjerkoli na svetu ne bo konec, dokler je ne bo konec vsepovsod. Če se bo podaljšala tudi na srednji rok, bi lahko v prihodnjih petih letih znižala svetovni BDP za približno 5300 milijard evrov,« opozarja glavna ekonomistka IMF Gita Gopinath in hkrati pravi, da ni nujno, da mora biti tako. Če bi le svetovna skupnost omogočila dostop do cepiv vsem državam in odpravila pomisleke tam, kjer je cepiv dovolj, bi to prineslo tudi boljše gospodarske razmere za vse.

V svetu je namreč vse večji cepilni prepad: medtem ko je v razvitih državah polno cepljenih že približno 60 odstotkov ljudi, nekateri pa prejemajo že tretji odmerek, je v najrevnejših državah necepljenih še vedno kar 96 odstotkov prebivalstva.