HSE je državi vrnil še 142 milijonov evrov

Medtem ko je Skupina HSE lani poslovala z 272 milijoni evrov čiste izgube, je letos poslovanje boljše, proizvodnja v elektrarnah pa nad načrtovanimi. Zato HSE državi vrača državno dokapitalizacijo iz lanskega leta. HSE je sprejel tudi več ukrepov za izboljašnje likvidnostnih razmer v Premogovniku Velenje, ki je bil pred bankrotom, denimo dvig odkupne cene premoga.

Holding Slovenske elektrarne (HSE) je lastniku vrnil novih 142 milijonov evrov iz naslova 492 milijonov evrov naknadnega vplačila kapitala, prejetega decembra lani, so sporočili iz HSE in Slovenskega državnega holdinga (SDH).

HSE je tako doslej vrnil 242 milijonov evrov; prvih sto milijonov evrov je namreč Holding vrnil junija. »Zaradi uspešnega poslovanja skupine HSE sta se vodstvi SDH in HSE tudi dogovorili, da bo HSE ob nadaljevanju dobrega poslovanja državi predčasno, do konca leta, vrnil še dodatnih 60 do sto milijonov evrov, ki bodo dobrodošli pri državni sanaciji škode po poplavah,« so še sporočili iz HSE.

Država je morala lani dokapitalizirati HSE zaradi visokih cen električne energije na trgu, medtem ko je bila proizvodnja elektrarn HSE 26 odstotkov nižja od načrtovane. To je bila posledica slabe hidrologije slovenskih rek in manjšega izkopa v Premogovniku Velenje, ki je izkopal 14 odstotkov manj premoga od načrtovanega. Skupina HSE je tako lani imela 272 milijonov evrov čiste izgube.

»Poslovanje skupine HSE v letu 2023 je zelo dobro. Uspešno smo sanirali likvidnostne težave ter proizvodni proces v Premogovniku Velenje, proizvodnja naših elektrarn je nadplanska, s čimer zagotavljamo tudi zanesljivo preskrbo slovenskega gospodarstva in gospodinjstev z električno energijo,« pravi generalni direktor HSE Tomaž Štokelj.

Odkupna cena premoga višja za 45 odstotkov

V HSE so ob tem poleg proizvodnih težav reševali še likvidnost Premogovnika Velenje (PV). Ta je lani nadaljeval s poslovanjem z negativnim poslovanjem, in sicer je družba lani pridelala za 33 milijonov evrov izgube. Revizor je v pregledu računovodskih izkazov še opozoril, da kratkoročne obveznosti ob koncu leta presegajo kratkoročna sredstva za 5,9 milijona evrov. Revizor je tako opozoril na okoliščine, ki kažejo na »pomembno negotovost, ki lahko vzbudi bistven dvom o sposobnosti družbe, da nadaljuje kot delujoče podjetje«.

V HSE so zato sprejeli več ukrepov za izboljšanje likvidnostnega položaja PV in za preprečitev insolventnosti podjetja. Tako se je z letošnjim letom dvignila prodajna cena premoga na 5,50 evra za gigadžul. Lani je bila cena 3,80 evra za gigadžul. To 45-odstotni dvig cene bremeni edinega kupca velenjskega lignita – Termoelektrarno Šoštanj. Ta je PV pomagala tudi s posojilom; konec lanskega decembra so 20 milijonov evrov kratkoročnega posojila konvertirali v dolgoročnega z zapadlostjo leta 2027. Ob tem je HSE decembra še dokapitaliziral PV s 30 milijoni evrov.

V HSE napovedujejo nov investicijski cikel, ki je v celoti usklajen z vizijo nosilca zelenega prehoda. »Dobro in stabilno poslovanja skupine HSE je bilo pogoj za zagon novega investicijskega cikla, za katerega smo angažirali vse strokovne kadre v skupini. Naš cilj je postati nosilec zelenega prehoda države in temu so podrejeni prav vsi naši načrti, od investicij v nove zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov do razvoja storitev za končne odjemalce,« še dodaja Štokelj.