GZS predvideva upočasnjeno gospodarsko dinamiko v 2023

Umar je v jesenski napovedi gospodarskih gibanj znižal napoved gospodarske rasti v prihodnjem letu s treh na 1,4 odstotka. Na približno podobno gospodarsko dinamiko v 2023 merijo tudi na GZS, kjer pa so dokončno objavo svoje gospodarske napovedi nekoliko zamaknili. Pričakujejo namreč še razrešitev nekaterih neznank, povezanih z ukrepi na ravni EU glede skupnega trga električne energije, pojasnjuje glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Če bi se cene električne energije denimo znižale na okoli 200 evrov za megavatno uro že v drugem četrtletju 2023, bi namreč to lahko pomembno vplivalo na napovedi slovenskega izvoza, aktualna situacija na terminskih trgih sicer temu ne pritrjuje. »Upoštevaje to negotovost bo naša najverjetnejša ocena spremembe BDP v letu 2023 med enim in 1,5 odstotka, vpliv višjih cen pa bo dodal pet do šest odstotnih točk k nominalni rasti BDP,« pravi Ivanc.

Visoka rast nominalnega BDP

Ob tem velja opozoriti na Umarjeve popravljene napovedi nominalnega BDP: ta naj bi se namreč tudi po zaslugi visoke inflacije močno zvišal, in sicer od lanskih 52,2 milijarde evrov na letošnjih skoraj 58 milijard, prihodnje leto pa že kar na 62 milijard evrov – kar je dobri dve milijardi več od številke iz Umarjeve pomladanske napovedi. Navedena okoliščina je tudi po Ivančevi oceni »izjemno pomembna, saj gospodarsko upočasnjevanje v kontekstu visokih cen znižuje javnofinančni primanjkljaj in dolg v BDP, kar odpira državi fiskalni prostor za ukrepanje (kapice, nižji DDV, nižje dajatve, izredni fiskalni ukrepi).«

Ivanc sicer ocenjuje, da je jesenska napoved Umarja v glavnini indikatorjev (BDP, inflacija, izvoz) precej podobna njihovim pogledom. »Izjema je ocena o dodatni rasti zaposlovanja oziroma padcu stopnje brezposelnosti (anketne in registrirane), kjer se naši pogledi nekoliko razlikujejo. Veliko število prostih delovnih mest v tem trenutku je po našem mnenju statična ocena, podobno kot knjiga naročil.« Umar namreč predvideva, da se bo število registriranih brezposelnih še zniževalo, in sicer z dobrih 74 tisoč v 2021 na dobrih 57 tisoč letos, na dobrih 54 tisoč v 2023 in nato na manj kot 53 tisoč v letu 2024.

Pretekle krize (2009, 2020) so nas po sogovornikovem prepričanju naučile, da knjiga naročil ne pomeni tudi pravno zavezujoče rasti proizvodnje (dogovori so ohlapni), prav tako pa se pogled podjetij na zaposlovanje lahko hitro spremeni. Ob tem izpostavljamo dvig stroškov dela v 2023, ki bodo posledica prenose inflacije v plače, kar bo dodatno omejilo povpraševanje po zaposlenih. Vseeno na GZS ne pričakujejo pomembnega zniževanja zaposlenosti v 2023. K temu bodo pripomogli tudi pričakovani ukrepi na področju ohranjanja zaposlenosti, ki bodo uvedeni v primeru slabšanja gospodarskih razmer.

Na Umarju sicer menijo, da so letos sprejeti ukrepi obeh vlad kar znatno znižali stopnjo inflacije, in sicer za dve odstotni točki. Do zelo podobne ocene so neodvisno prišli tudi na GZS.

»Groba ocena je, da bo povprečna inflacija v 2022 zaradi ukrepov vlade (pretekle in aktualne) nižja za dve do tri odstotne točke, nedvomno pa je to težko objektivno oceniti, ker v času sprejemanje ukrepov denimo še ni bilo znano, za koliko bodo trgovci z energenti (električno energijo, zemeljskim plinom, toplotno energijo) dvignili cene v zadnjem četrtletju 2022,« pravi Ivanc, ki hkrati opozarja, da pretežni del vladnih ukrepov vpliva na zniževanje inflacije (kapice, nižji DDV, nekatere nižje dajatve) – del, kot so recimo transferji, pa jo spodbuja.