Gradnja jedrske elektrarne je medgeneracijski projekt

V Sloveniji moramo sprejeti vizionarske energetske politike, ki bodo resnično odgovarjale na izzive prihodnosti, to pa so razogljičenje, elektrifikacija in digitalizacija, je v intervjuju med drugim povedal Danijel Levičar, poslovni direktor Gen energije. Blizu mu je tudi koncept razvoja Slovenije kot nizkoogljične družbe, ki ga je pred osmimi leti zasnoval s sodelavci na ministrstvu za infrastrukturo. Po izobrazbi fizik in magister menedžmenta je izkušnje iz energetike pridobival tako v Sloveniji kot v tujini, sodeloval pa je tudi pri pripravi projekta Nek 2. Kot pravi, je gradnja jedrskih elektrarn kot sajenje dreves: gre za medgeneracijski projekt, od katerega bodo imeli največ naši otroci.

V Evropi že lep čas skrbi povzroča rast cen energije, glavna ugotovitev preliminarnega poročila Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) o dogajanju na veleprodajnih energetskih trgih pa je, da ni dokazov, da trgi ne delujejo. Poročilo poudarja mnoge prednosti trenutnega tržnega modela za končnega odjemalca, ki je pomagal blažiti dvig cen energentov, saj bi bile v primeru manj integriranega trga te še višje. Kakšne pa so vaše ocene?

Trg energentov deluje, vendar z vse večjimi omejitvami. Tržni udeleženci opažamo pomanjkljivosti, ki so v času krize poudarjene in se kažejo v pretirani volatilnosti in nedostopnih cenah. Že dlje časa opažamo zapiranje mej v kriznih situacijah in posledično tudi trgov, kar pa ima na koncu velik vpliv na gospodinjstva in gospodarstvo. Zato pravimo, da trg ne deluje, kot bi moral.

Tudi evropska komisarka za energijo Kadri Simson prepoznava vzroke energetske krize v različnih dejavnikih, kot sta negotovost dobave in premajhna polnost plinohramov v EU. Zadnji so bili že pred začetkom zime na zgodovinsko nizkih ravneh – le 68-odstotno polni, kar je 12 odstotkov manj kot po navadi v takšnem času. Vse to pa se prenese na cene, pri čemer je cena plina dodatno zrasla tudi zaradi prevelike odvisnosti od enega dobavitelja. K njej so pripomogli tudi emisijski kuponi. In to bo spet vplivalo na rast cen elektrike. Tudi komisarka prepoznava težave trga zaradi negotovosti dobave primarnih energentov in pravi, da je treba načrte z jedrsko energijo prestaviti v višjo prestavo.

Energetska kriza je razgalila, da so energenti v medsebojni povezanosti neodporni proti okužbam; kar pomeni, da če zraste cena plina, to za sabo potegne tudi cene električne energije. To kaže na preveliko odvisnost proizvodnje elektrike v Evropi od (tujega/uvoženega) plina. Večja diverzifikacija virov bi preprečila ali vsaj bistveno omilila podražitev elektrike. Poleg tega nestabilne cene ne spodbujajo k investicijam v dolgoročne vire.

Energetski trgi postajajo vse kompleksnejši, tržni mehanizmi pa tega ne upoštevajo – čedalje bolj smo namreč odvisni od vremenskih razmer, dobavljivosti kritičnih materialov in komponent, kibernetske varnosti in geopolitične vpetosti dobavnih verig. Obstoječa ureditev energetskih trgov ne odgovarja ustrezno na današnje izzive in ne izpolnjuje zahtev trajnostnega energetskega prehoda, kar na koncu zvišuje stroške končnim odjemalcem.

Velik del stroke v EU vidi potrebo po razširitvi oziroma reformi trgov in eno od možnosti vidimo tudi v večblagovnih trgih (multi-commodity market) z dolgoročnimi mehanizmi, kjer bi cena odražala oziroma nagrajevala tudi prispevek proizvodnih zmogljivosti, kot so na primer zanesljivost ali sistemske storitve. Danes pa je trend obraten, vse ima vrednost le na kratek rok, zato je dolgoročno težko načrtovati.

Ali je trenutna energetska kriza lahko tudi priložnost za preobrazbo?

Pri tem vprašanju mi vedno odzvanja Churchillov rek: »Nikoli ne zapravi dobre krize.« Verjamem, da se da vsako krizo tudi koristno uporabiti za sistemske izboljšave. Tako danes vidimo prepoznavanje potreb po reformah, trga in politik na splošno. Kriza je pokazala na pomanjkljivosti, tako v nepredvidljivi proizvodnji in premajhni diverzifikaciji kot tudi na tržne pomanjkljivosti. Izkazuje se potreba po preobrazbi, predvsem po realnejšem načrtovanju, kreiranju izvedljivih energetskih politik in dolgoročni razvojni viziji. Iščemo tudi učinkovit odgovor na podnebne spremembe.

Zadnjih 15 let je bilo to zapostavljeno, ni bilo želje po prepotrebnih spremembah in realnem načrtovanju, saj smo – zdaj je to precej očitno – preveč pričakovali od komercialno še nedobavljivih tehnologij.

Kakšni ukrepi bi bili primerni za blažitev cen energentov?

V okviru delovanja znotraj GZS smo vladi predlagali vrsto ukrepov. Kratkoročni so začasne narave, in sicer nadzor nad prispevki, dajatvami, taksami, davki ter pomoč iz podnebnega sklada, kjer se zbira denar iz emisijskih kuponov. Tako bi pomagali gospodinjstvom in gospodarstvu.

Bolj pomembni pa so dolgoročni ukrepi, ki govorijo o ustvarjanju izvedljivih energetskih politik, ki znižujejo tveganja, kot so na primer domači viri in vlaganje v brezogljične vire (jedrska energija in obnovljivi viri energije). Potrebujemo dolgoročno razvojno vizijo, ki naj temelji na samozadostnosti virov. V tem smislu je jedrska energija lahko garant tudi za dolgoročno nizke cene elektrike.

In kakšne bodo zimske cene elektrike?

Zima bo nepredvidljiva, kar se že kaže v tržnih cenah. Sploh če bo hladno in se bodo plinohrami še naprej pospešeno praznili. Predvsem za prvo četrtletje leta 2022 se kažejo izjemno visoke cene, visoka volatilnost pa zagotovo negativno vpliva zlasti na gospodarstvo. Veleprodajne cene elektrike se še niso prenesle v cene na naših položnicah v gospodinjstvih, medtem ko gospodarstvo že kupuje te drage energente.

V fokusu EU je zeleni energetski prehod. Kje je naša država in kakšne so trenutne ocene za Slovenijo glede na povprečje EU?

Ključni cilj pri zelenem energetskem prehodu je zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, ki ga Slovenija odlično izpolnjuje. Že danes 73 odstotkov naše proizvodnje električne energije prihaja iz brezogljične proizvodnje, medtem ko je v EU to povprečje pri 63 odstotkih. Imamo odlične temelje in dobro energetsko mešanico, ki je stabilna in odporna.

Pomembno je, da izberemo prave cilje, to je zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Jedrska energija, obnovljivi in drugi brezogljični viri so metode, kako priti do cilja, in ne cilji sami zase. Države pa naj same izberejo tiste, za katere imajo najboljše možnosti.

Taksonomija je ena najpomembnejših finančnih regulativ na ravni EU, ki taksativno našteva vse trajnostne aktivnosti, gospodarske in energetske, ki bodo opredeljene kot zelene, s čimer bodo tudi imele dostop do najugodnejših finančnih virov. V sprejemanju je nov delegiran akt za dopolnitev regulative in po nekaterih indicih naj bi bila tudi jedrska energija skupaj s soncem in vetrom definirana kot zeleni vir.

Ta odločitev bo pomembna tudi za drugi blok Nuklearne elektrarne Krško (Nek 2), ker bi tako imeli dostop do najcenejših finančnih virov. Nek 2 bo osrednji razvojni infrastrukturni projekt pa tudi velika priložnost predvsem za domače in tudi tuje vlagatelje. To je dolgoročno zelo stabilna naložba in primerna tako za pokojninske sklade, državne obveznice kot za nekoga, ki želi denar varno investirati za dolgoročen donos – in v Sloveniji imamo dobro izkušnjo z obstoječo jedrsko elektrarno, ki ima stabilen donos skozi 40-letno obratovanje.

Na čem temelji vizija Skupine Gen, kako odgovarjate na energetske izzive?

Skupina Gen ima vizijo in usklajen strateški razvojni načrt, s katerim predlagamo do leta 2035 izvedbo načrta zelene transformacije in razogljičenje celotne proizvodnje električne energije v Sloveniji s tem, da ohranimo zanesljivost sistema in dostopno ceno. V tem načrtu je jedrska energija hrbtenica proizvodnje, ob njej pa hidroenergija, dokončanje verige hidroelektrarn na spodnji Savi, sončna energija in plin v vlogi fleksibilnega energenta v Termoelektrarni Brestanica (Teb). To vse skupaj prinese 10 TWh novih virov nizkoogljične električne energije – jedrska energija bi prispevala okoli 9 TWh; sončna in vodna energija še približno 1 TWh. Z njo lahko nadomestimo izpad 4 TWh elektrike iz fosilnih virov ter zadostimo potrebam, ki izhajajo iz e-mobilnosti (2TWh), ogrevanja in hlajenja (3 TWh) ter digitalizacije družbe (1 TWh). Teh 10 TWh predstavlja 20 odstotkov vse porabljene energije v Sloveniji. To so projekti, ki jih do leta 2035 lahko izvedemo in tudi državi pomagamo razogljičiti celotno proizvodnjo elektrike.

Na neki način je država z energetskim dovoljenjem za Nek 2 podprla načrt razogljičenja proizvodnje. Vseeno pa se je treba zavedati, da Nek 2 ni dejstvo, ampak je izbira družbe Gen strateška izbira države pa tudi izbira energetske prihodnosti, ki jo imata v rokah lokalna in širša skupnost.

Resorni minister pravi, da si do lastne energetske neodvisnosti lahko pomagamo le s povečanjem vlaganj v obnovljive in druge nizkoogljične vire energije, kot je na primer jedrska energija. Kdaj je torej skrajni rok, do katerega se mora država dokončno odločiti za Nek 2?

Smo na začetku izvedbe projekta. Trenutno smo končali prvo fazo strateškega odločanja. Ključna strateška odločitev je bila sprejeta julija na ministrstvu za infrastrukturo, ki je družbi Gen izdalo energetsko dovoljenje za drugi blok nuklearke v Krškem. Vseskozi se s projektom odzivamo na ključne strateške državne usmeritve; NEPN podaja mejnik, po katerem moramo do leta 2027 pripeljati projekt do končne investicijske odločitve.

Če se bodo zadeve na trgu zaostrovale, bomo pod pritiskom, da to odločitev sprejmemo jutri. Razmere na trgu kažejo, da v regiji že primanjkuje elektrike, samo v Sloveniji in na Hrvaškem za eno novo enoto – ta bi danes komaj zadoščala za pokrivanje uvozne odvisnosti, s katero se srečujeta obe državi. V zaostrenih razmerah na energetskih trgih pa bi Nek 2 tudi pomembno blažil cene električne energije.

Gradnja nuklearke je medgeneracijski projekt in jo lahko primerjamo s sajenjem dreves. To pomeni, da ni nujno, da bo generacija, ki jo je zgradila, pobirala tudi največje sadove, ampak bodo od tega imeli največ otroci in vnuki.

Sem mnenja, da mora vsaka država poskrbeti za samozadostnost pri strateških dobrinah, kot so voda, hrana in energija. Brez električne energije si ne moremo predstavljati delovanja družbe. Redukcije iz 70. in začetka 80. let prejšnjega stoletja so danes nepredstavljive in bi družbo popolnoma ohromile.

Novo smer v razvoju komercialnih jedrskih reaktorjev predstavljajo majhni modularni jedrski reaktorji (SMR – Small Modular Reactor). Kakšne raziskave in razvoj potekajo na področju jedrske tehnologije?

Jedrska renesansa se najbolj izrazito kaže ravno v delu raziskav in razvoja pa tudi novogradenj. V svetu se dela na več kot 60 različnih SMR-dizajnih. To so reaktorji z močjo manj kot 300 MW, ki se lahko modularno združujejo.

Raziskave in razvoj so izjemnega pomena za prihodnost jedrske energije, saj izkazujejo perspektivo, s katero bomo v naše vrste vabili izzivov željne mlade ljudi. V Skupini Gen je skoraj 70 odstotkov zaposlenih z višjo ali visoko izobrazbo in si želimo nadaljnje razvojne perspektive. S sodelavci spremljamo vsak nov napredek in se ga veselimo.

Predvsem pa spremljamo razvoj novogradenj. Teh je trenutno največ v Aziji. Kitajska je pred kratkim za prihodnjih deset let napovedala kar 150 novih jedrskih elektrarn.

Kateri projekti pa so za vas najzanimivejši?

Novi projekti SMR kažejo izjemno inovativnost. Rešitve se iščejo v smeri pomanjšanih izvedb reaktorjev četrte generacije. Uporabljajo se koncepti hitrih reaktorjev, homogenih, visokotemperaturnih pa tudi klasičnih tlačnovodnih reaktorjev. S stališča ekonomike so najzanimivejši SMR-dizajni, ki zasledujejo principe inherentne varnosti. S stališča naprednosti tehnologije pa verjetno hitri oplodni reaktorji, ki med obratovanjem proizvajajo več goriva, kot ga porabijo.

V nadaljevanju bo ključna čimprejšnja postavitev pilotnih projektov. Za Gen utegnejo postati zanimivi tisti, ki se najbolj bližajo komercialni dobavljivosti. Danes se modularnega reaktorja še ne da kupiti, se pa dolgoročno kaže kot možna rešitev ne samo fisijska, ampak tudi fuzijska tehnologija, ki bi lahko prišli v uporabo po letu 2050.

Kakšna je vloga jedrske energije v energetskih sistemih prihodnosti, kaj so prednosti in kaj izzivi?

Prednost jedrske energije je, da je nizkoogljična. Po raziskavah Medvladnega panela za podnebne spremembe ima jedrska energija 12 g/kWh izpustov toplogrednih plinov, kar je toliko kot vetrna in celo manj kot sončna energija. Uran ima izjemno visoko energijsko gostoto, kar omogoča rabo minimalnih količin energenta za proizvodnjo ogromnih količin energije. To pa omogoča tudi minimalno rabo prostora in posledično ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Poleg tega se po mednarodni konvenciji štejejo jedrski viri kot domači viri, čeprav se uran morebiti uvozi. Jedrsko gorivo se lahko v elektrarni preprosto skladišči več let. Obenem je strošek obratovanja zelo nizek – le 15 odstotkov obratovalnih stroškov odpade na gorivo, pri plinskih elektrarnah plin predstavlja kar 75 odstotkov vseh stroškov, pri premogovni elektrarni pa 50 odstotkov vseh stroškov predstavlja premog. Ne nazadnje, v Sloveniji imamo svoje zaloge urana v Žirovskem vrhu, ki jih nikoli nismo izkoristili.

Vse to pomeni, da je jedrska elektrarna manj odvisna od nihanj cen surovin na trgu, saj tudi če bi cena urana poletela v nebo, je to še zmeraj obvladljiv strošek. Obenem je jedrska elektrarna stabilen in zanesljiv vir (24/7), neodvisen od vremena, v primerjavi z drugimi tehnologijami je najvarnejši način proizvodnje elektrike.

Imamo pa pri novogradnjah tudi izzive, med drugim vzpostavitev dobavnih verig. Ker se jedrskih elektrarn v zahodnem svetu v zadnjih 40 letih ni veliko gradilo, se celoten sektor trudi na novo vzpostaviti dobavne verige. Azija jih ima, saj nenehno gradijo, zato se bomo morali v enem delu opreti tudi na njihove zmogljivosti.

Izziv je tudi financiranje jedrskih projektov. Verjamem, da ga bomo delno rešili s taksonomijo. Nekateri kot izziv jemljejo tudi jedrske odpadke, po mojem mnenju pa so ena od prednosti jedrske tehnologije, saj jih je malo, so varno shranjeni in brez vpliva na okolje. Z odlagališčem NSRAO bomo dokončno rešili odlaganje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. In to ne samo odpadke iz pridobivanja električne energije, ampak tudi vse institucionalne odpadke, iz medicinske in raziskovalne dejavnosti. Za odlagališče imamo tudi že zbran denar v skladu za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško, potrebujemo le še gradbeno dovoljenje.

Poleg tega izrabljenega jedrskega goriva danes ne tretiramo kot odpadek, ampak kot strateško surovino, in je tako del krožnega gospodarstva. V njem je še veliko neizrabljenega jedrskega (fisilnega) materiala, ki se ga da ponovno reciklirati in uporabiti. In tudi energetsko dovoljenje za Nek 2 zahteva od nas kot investitorja licenciranje novega reaktorja za tako imenovano gorivo​ MOX (mixed oxide). To je izdelano iz mešanice recikliranega uporabljenega in svežega goriva.

Kaj bi bilo na področju obnovljivih virov dobro za Slovenijo, katere projekte bi morali dokončati in kaj dograjevati?

Dokončati bi morali že začrtane projekte. V Skupini Gen želimo dokončati verigo hidroelektrarn na spodnji Savi, s Hidroelektrarno Mokrice, potencial vidimo še v vsaj treh hidroelektrarnah na srednjesavskem delu, ki niso na zaščitenih območjih.

Za nas je dosegljiva tudi sončna energija, predvsem večje fotovoltaične elektrarne na degradiranih območjih ter tudi večje strehe, ki so primerne za sončne elektrarne. Družba v Skupini Gen, Hess, razvija takšen projekt, saj bomo največjo fotovoltaično elektrarno (6 MW) v Sloveniji gradili ob HE Brežice, na degradiranem območju.

Kakšna pa bo prihodnost energetike, kakšni so svetovni trendi?

Elektrika je energetski vektor prihodnosti. Nizkoogljična elektrika danes ponuja edino realno priložnost za razogljičenje proizvodnje toplote in hladu in – še pomembneje – prometa, ki danes skoraj v celoti temelji na fosilnih virih. Trenda, ki bosta krojila prihodnost ne samo energetike, ampak celotne infrastrukture, sta razogljičenje in digitalizacija. In oba sta temeljno povezana z elektrifikacijo vseh segmentov. Energetika se mora na takšne trende odzivati in dolgoročno zagotoviti zadostno, zanesljivo, cenovno dostopno in seveda okolju čim bolj prijazno preskrbo z energijo.