Gospodarstvo želi, da ga vlada končno začne poslušati

Na gospodarski zbornici intenzivno spremljamo pripravo zakona za obnovo in razvoj in se skupaj z vsemi drugimi zbornicami in združenji strinjamo, da to, da vlada samo obremenjuje gospodarstvo, ni pravi način, je na srečanju z novinarji zatrdila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. »To ne pomeni, da ne želimo biti solidarni. V zakonu bi lahko ostal solidarnostni dan, dva, trije, tako se rešujejo naravne nesreče, ne pa z dodatnimi obremenitvami. Če bi vlada razbremenila gospodarstvo, bi veliko več naredila za državni proračun kot pa z vedno novimi obremenitvami. V vladi nihče ne posluša gospodarstva in to ni prava pot.«

Na GZS so ob tem predstavili tudi svoje gospodarske napovedi do leta 2026. Pričakujejo, da bo Slovenija letos dosegla enoodstotno gospodarsko rast, v prihodnjem letu pa naj bi se BDP realno povečal za 2,3 odstotka. V primerjavi z drugimi institucijami napovedujejo nekoliko višjo rast inflacije pri nas, je pojasnil glavni ekonomist Bojan Ivanc. Za prihodnje leto pričakujejo, da bo inflacija v povprečju znašala 5,1 odstotka, medtem ko se druge napovedi v povprečju gibljejo okoli štirih odstotkov. »Če vzamemo v kontekst včerajšnjo odločitev o uskladitvi socialnih transferjev z inflacijo, to naš scenarij približuje realnosti. Pred koncem leta se sprejemajo zakoni, ki vplivajo na notranjo inflacijo v Sloveniji. Res pa to ni bila naša predpostavka, ko smo delali te napovedi inflacije.« Na GZS za leto 2024 pričakujejo tudi dober odstotek realne rasti plač in približno triodstotno realno rast pokojnin.

Ivanc je predstavil tudi izsledke ankete, ki jo je oktobra opravilo združenje evropskih gospodarskih zbornic Eurochambres med 43.000 podjetji v Evropi. Pesimizem še prevladuje, a je manj izrazit kot lani, podjetja pričakujejo boljše poslovanje v prihodnje. Priporočila združenja Eurochambres, ki so relevantna tudi za Slovenijo, sicer narekujejo zmanjševanje administrativnih bremen, izboljšanje varnosti dobave kritičnih surovin za prehod v nizkoogljično gospodarstvo, razvoj talentov in kompetenc zaposlenih itd.

V sredo vrh slovenskega gospodarstva

Gospodarska zbornica bo prihodnjo sredo organizirala že 18. vrh slovenskega gospodarstva. Napovedujejo okroglo mizo z uglednimi gospodarstveniki, kjer bo tekla beseda o izzivih, s katerimi se spoprijemata Slovenija in njeno gospodarstvo pri doseganju trajnosti, inovativnosti, višje dodane vrednosti in produktivnosti. Udeležbo so že potrdili premier Robert Golob in številni ministri, svoje poglede, kako v treh korakih razbremeniti slovensko gospodarstvo in spodbuditi rast, pa naj bi predstavili tudi nekateri dozdajšnji predsedniki vlade. Vesna Nahtigal na naše vprašanje ni razkrila, kdo od vseh povabljenih nekdanjih premierov je potrdil udeležbo na tradicionalnem srečanju gospodarstva in politike, pričakuje pa udeležbo štirih ali petih.

Na GZS imajo tudi vrsto pripomb k podnebnemu zakonu, ki je bil do prejšnjega tedna v javni razpravi. Strinjajo se z njegovimi cilji, a menijo, da predlagana pot, kot je zastavljena v osnutku, pomeni dodatne ovire za gospodarstvo in nujne spremembe, ki jih potrebujemo za zeleni prehod. Po njihovem bi bilo bolje, če bi izboljšali že obstoječi zakon o varstvu okolja. Predlagajo tudi, da v sestavo podnebnega sveta vključijo predstavnike gospodarstva.