Gospodarstvo razočarano nad predlagano poroštveno shemo

Vlada je na Brdu pri Kranju danes obravnavala predlog jamstvene sheme za nova bančna posojila, ključni ukrep za zagotavljanje likvidnosti slovenskega gospodarstva. Gospodarske organizacije so nad predlogom jamstvene sheme razočarane.

Vlada se je seznanila z delovnim gradivom novele prvega protikoronskega zakona in delovnim gradivom predloga zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu. Na seji so bili podani določeni predlogi, ki se bodo upoštevali ob pripravi predlogov zakonov, ki jih bo vlada sprejemala prihodnji teden, nato pa ju po nujnem postopku poslala v sprejem državnemu zboru.

Delovno gradivo Predlog zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covid-19 pa pristopa k oblikovanju strateških ukrepov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu. Ključni so ukrepi, ki bodo podjetjem omogočili oživitev njihove investicijske aktivnosti in s tem ohranitev delovnih mest, so sporočili po seji vlade.
 

Dve milijardi evrov težka poroštvena shema

Gospodarska in Obrtna zbornica ter AmCham in Britansko-slovenska gospodarska zbornica so nad predlogom poroštvene sheme, kot je bil pred sejo vlade, razočarani. »Ugotavljamo, da je slovenska shema poroštev, kot je predstavljena v predlogu ministrstva za finance, 3-krat nižja kot v treh primerljivih državah ter pri 2 milijardah evrov predstavlja le štiri odstotke slovenskega BDP. Dodatno je delež državnega poroštva zelo nizek, zato poslovne banke ne bodo v največji možni meri zagotavljale kreditnih virov družbam, ki jih najbolj potrebujejo, pač pa le tistim, ki že sedaj nimajo težav s pridobivanjem posojil,« so zapisali. Delež poroštev za velike družbe po predlogu znaša 50 odstotkov, za mala in srednja podjetja pa 75 odstotkov.

»Velik izziv predstavlja tudi mehanizem izvajanja poroštev, saj predvideva poplačilo poroštva iz proračuna ali pa z obveznico SID. Slednja posebnost lahko pomeni nevarnost, da se celoten dolg SID banke začne šteti v javni dolg, prav tako pa banke takšne oblike mehanizma ne potrebujejo, saj imajo na voljo zadosti likvidnosti. Zato ocenjujemo, da je mehanizem izvajanja poroštev po nepotrebnem zapleten in bo pomenil dodatno oviro, namesto prednosti pri dostopu do posojil,« so še opozorili.

Prav tako so opozorili še na omejitev velikosti posojila. Ta je določena v znesku deset odstotkov letne prodaje podjetja in 1-kratnika letnih stroškov dela, medtem ko okvir EU te omejitve dopušča znatno višje, in sicer 25 odstotkov prodaje in 2-kratnih letnih stroškov dela.
 

Zaradi kompleksnosti pod vprašajem

»Ključno za gospodarstvo je hitrost implementacije predlogov v praksi in administrativna poenostavitev pri zaprosilu za sredstva ter kasnejšem poročanju. Osnutek zakona tega ne nudi. Nasprotno, predlagana poroštvena shema je zaradi svoje kompleksnosti postavljena pod vprašaj. Od številnih evropskih organov (ECB, Eurostat) zahteva privolitev in dodatna pojasnila, saj znatno odstopa od načina, ki so se ga poslužile številne evropske države, ki so te privolitve že dobile, pretežno že v marcu,« dodajajo.
 

Nič o odkupu terjatev

V zakonu ni nobenih navedb glede poroštev in odkupa terjatev, ki postajajo veliko težava za izvoznike in podjetja, ki lahko izboljšujejo svojo likvidnost z njihovo prodajo. Nujno je tudi ohraniti izvozna zavarovanja ter, da SID banka sprejme nalogo pozavarovalca tveganj za EU trge. Brez tega se bo izvoz slovenskih družb še dodatno znižal, so še zapisali.