Gospodarski zagon popušča, Umar še ne spreminja napovedi

Ljubljana – V Sloveniji so se kazalniki gospodarske aktivnosti od maja znatno izboljšali in nakazujejo močan gospodarski odboj v tretjem četrtletju, se je pa avgusta in septembra okrevanje v večini dejavnosti že opazno upočasnilo. Izbruh epidemije je imel v prvih devetih mesecih velik vpliv na poslovanje podjetij in njihovo plačilno sposobnost, ugotavljajo v Umarju v zadnjem ekonomskem ogledalu. Posledice so bile občutne v skoraj vseh dejavnostih, najbolj v tistih, ki jih je kriza najmočneje prizadela oziroma je bila hitra prilagoditev trenutnim razmeram med epidemijo najtežja (storitvene dejavnosti, gostinstvo, promet, gradbeništvo, kultura in razvedrilo).

Prvi val krize je močno prizadel predvsem samostojne podjetnike, saj so se dospele neporavnane obveznosti v prvih devetih mesecih medletno skoraj podvojile, pri gospodarskih družbah pa zmanjšale. Ni se pa povečalo število začetih postopkov zaradi insolventnosti, število stečajnih postopkov pa se je še zmanjšalo v primerjavi z istim obdobjem lani. V Umarju, ki ga vodi Maja Bednaš, to pripisujejo zlasti sprejetim interventnim ukrepom, deloma pa tudi nedelovanju sodišč v času razglasitve izrednih razmer.

Ob zaostrovanju epidemiološke situacije v septembru in oktobru kazalniki razpoloženja nakazujejo negotovost glede nadaljnjega okrevanja. Glede na najnovejše kazalnike razpoloženja (PMI, ESI, ifo) okrevanje evrskega gospodarstva na začetku zadnjega četrtletje izgublja zagon, podobno velja tudi za Slovenijo, kjer se je razpoloženje v gospodarstvu, po večmesečnem izboljševanju, oktobra poslabšalo. Ob tem za zdaj kljub povečanim negotovostim ne spreminjajo gospodarskih napovedi: za letos predvidevajo 6,7-odstotni upad BDP, v prihodnjih dveh letih pa 5,1- oziroma 3,7-odstotno gospodarsko rast.  

Ob močnem povečevanju okužb s covidom-19 in posledičnem zaostrovanju zajezitvenih ukrepov oktobrski kazalniki razpoloženja nakazujejo šibkejše zaupanje v storitvenih dejavnostih, pozitivno pa ostaja zaupanje glede nadaljnjega okrevanja predelovalnih dejavnosti v evrskem območju in Sloveniji.

V Sloveniji so se v zadnjem času še zlasti poslabšali kazalniki zaupanja v trgovini na drobno, storitvenih dejavnostih (npr. gostinstvo) in med potrošniki, kar povezujejo s ponovno razglasitvijo epidemije. Vrednosti nekaterih kratkoročnih kazalnikov aktivnosti (poraba elektrike in tovorni promet po slovenskih avtocestah) pa se v zadnjih tednih oktobra niso bistveno spremenile, vrednost davčno potrjenih računov pa je v zadnjih sedmih dneh oktobra opazno upadla. To nakazuje, da bo ponovna razglasitev epidemije imela večje učinke predvsem na storitveni sektor, vendar bi lahko bile ekonomske posledice ponovnega razmaha epidemije in s tem povezanega omejevanja poslovanja manj intenzivne kot spomladi, še ugotavljajo na Umarju.