Fiskalni svet: Država letos načrtuje rekordno rast porabe

Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v lani znašal 1,4 milijarde evrov, ocenjuje fiskalni svet na podlagi podatkov ministrstva za finance. Ob izključitvi enkratnih vplivov zaradi epidemije in visokih cen pa se bo poraba letos povečala za skoraj petino.

Predvsem zaradi manjših izdatkov zaradi epidemije je primanjkljaj ožjega državnega proračuna precej manjši kot predlanskim, ko je presegel tri milijarde evrov. Primanjkljaj je bil lani tudi kar 646 milijonov evrov manjši od predvidenega z rebalansom. Fiskalni svet je že ob rebalansu opozoril, da je proračunsko načrtovanje nerealno. Ob prvi oceni lanskega proračuna tako opozarja, da se nadaljuje neustrezna praksa proračunskega načrtovanja, ki ustvarja precejšnji manevrski prostor tudi za neupravičeno porabo.

Po oceni sveta bi bil državni proračun, ob izključitvi stroškov, povezanih z epidemijo, in stroškov zaradi draginje, lani skoraj izravnan. Primanjkljaj bi znašal okoli 60 milijonov evrov. Toda letos se bo primanjkljaj poglobil in primanjkljaj brez posebnih izdatkov povezanih z draginjo bo znašal okoli 1,5 milijarde evrov.

Lani so stroški, povezani z epidemijo, znašali 864 milijonov evrov, skupaj pa je epidemija povzročila 5,656 milijarde evrov proračunskih stroškov, ocenjuje fiskalni svet. Dodaja, da pomemben del (144 milijonov evrov) lanskih odhodkov zaradi epidemije predstavljajo stroški dela v zdravstvu, ki pa v večinoma niso neposredno povezani z epidemijo in bodo bremenili državni proračun tudi v prihodnje.

Rekordna rast bi se lahko še povečala

Za blažitev posledic draginje je bilo lani iz proračuna porabljenih 470 milijonov evrov. Vsi ukrepi skupaj so sicer znašali 740 milijonov evrov, a niso bili v breme proračuna. »S sprejetjem dodatne zakonodaje decembra, katere ocenjeni učinek presega sicer obsežno predvideno rezervo za ta namen v proračunu za 2023, naj bi doslej sprejeti ukrepi za blažitev draginje z vplivom na državni proračun letos znašali okoli 1,6 milijarde evrov,« ocenjujejo nadzorniki proračunske porabe.

Fiskalni svet še opozarja, da bo letošnja rast državne porabe kar 18,5-odstotna, brez upoštevanja neposrednega učinka stroškov, povezanih z epidemijo in blažitvijo draginje. To bi bilo približno dvakrat več kot v povprečju predhodnih dveh let in najvišja rast doslej. »Pri tem predvidena sredstva za socialne transferje in vmesno porabo, ki so bila skladno z oceno fiskalnega sveta v času sprejemanja v rebalansu za 2022 dejansko podcenjena, po naši oceni ne zadostujejo za pokrivanje letošnjih obveznosti,« še opozarjajo na nerealno načrtovanje proračuna. 

Po oceni fiskalnega sveta bo morala Slovenija v prihodnje bistveno izboljšati proračunsko načrtovanje, saj naj bi imel v predlaganem spremenjenem okviru ekonomskega upravljanja EU osrednjo vlogo srednjeročni javnofinančni okvir.