Finančni plus ni edini vidik uspeha podjetja

Podjetje ni samo gospodarska organizacija, katere poslovanje lahko opišemo s številkami, na primer o obsegu prodaje in končnem dobičku. Pri poskusih, kako meriti širšo družbeno vlogo podjetij, se uveljavlja nefinančno oziroma trajnostno poročanje.

Na ravni Evropske unije – in s tem tudi v Sloveniji – so lani začeli veljati predpisi, po katerih morajo velika podjetja, ki imajo več kot 500 zaposlenih, v svojih letnih poročilih nameniti nekaj pozornosti tudi nefinančnim vidikom svojega poslovanja. Poslovno leto 2017 je prvo, za katero velja obveznost trajnostnega poročanja.
»Trajnostni razvoj pomeni, da družba zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožala možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim potrebam. Z družbeno odgovornostjo podjetij pa prispevamo k trajnostnemu razvoju. V tem kontekstu je torej trajnostno poročanje sredstvo merjenja in spremljanja tega prispevka oziroma vplivov, ki jih ima podjetje na družbo in okolje. Trajnostno poročilo podaja informacije o ekonomskih, okoljskih, družbenih in upravljavskih učinkih in rezultatih. Podjetja s poročanjem o svojem trajnostnem delovanju omogočijo deležnikom, da dobijo zadostne informacije o družbeno odgovornem ravnanju podjetja, na podlagi katerih lažje sprejemajo svoje odločitve, po drugi strani pa podjetja na podlagi merljivih učinkov spremljajo svoje delovanje in z ustreznimi ukrepi prispevajo k trajnostnemu razvoju družbe,« pravi Lucija Glavič, strokovna sodelavka na Inštitutu Ekvilib.

Podjetja bodo morala razkriti tiste podatke, ki so pomembni za razumevanje razvoja, uspešnosti in položaja družbe ter učinka njenih dejavnosti. Gre vsaj za informacije o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter v zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju. Trajnostni del poročanja lahko družba pripravi kot sestavni del poslovnega poročila ali kot ločeno poročilo. Objavi ga lahko v tiskani ali elektronski obliki. Če se družba odloči za ločeno poročilo, ga mora objaviti v razumnem roku, ki ne presega šestih mesecev po dnevu bilance stanja, in se nanj sklicevati v poslovnem poročilu.

In zakaj je pomembno, da se z okoliščinami in rezultati podjetja ukvarjamo tudi z nefinančnega vidika? »Dobro zastavljena, a samo v finančne cilje usmerjena poslovna strategija ne prinaša nujno uspešnih rezultatov. Svet se spreminja in srečuje s številnimi okoljskimi in družbenimi izzivi. Pomembno je, da podjetje spremlja te izzive in trende ter jim sledi in se jih proaktivno loteva. Podnebne spremembe, izčrpavanje naravnih virov, migracije ali staranje prebivalstva so samo nekateri od izzivov, ki ne bodo izginili kar tako, zato je pomembno, da se podjetja z njimi ukvarjajo, saj imajo veliko moč in vpliv. Da pa podjetje lahko tako ravna, mora najprej prepoznati tako pozitivne kot negativne vplive na okolje, družbo in gospodarstvo, jih ustrezno spremljati (na primer prek nefinančnega/trajnostnega poročanja) in nato zmanjševati negativne in povečevati pozitivne vplive. Odločitev podjetja, da pozitivno prispeva k trajnostnemu razvoju, v osnovi pomeni preživetje podjetja na dolgi rok, pa tudi konkurenčno prednost, večji ugled in zaupanje v družbi, skladnost z zakoni in usmeritvami ter čisto vest vseh, ki v družbi delajo,« pravijo v Ekvilibu.

Čeprav je za velike igralce obvezno šele od letos, pa trajnostno oziroma nefinančno poročanje po Evropi in tudi v Sloveniji obstaja že kar nekaj časa, predvsem med velikimi družbami. Ena od platform, ki ta poročila organizirano zbira, je na primer www.corporateregister.com. Z obiskom strani lahko primerjamo število trajnostnih poročil po državah. Prav tako podatki spletne strani kažejo na to, da se število poročil povečuje. Slovenska podjetja so prvič poročala leta 2012, največ, 13 organizacij, pa je svoje trajnostno poročilo oddalo leta 2015.

Kaj pa naj bi vsebovala dobra poročila? »Dobra poročila zadnje čase predstavljajo takšna, ki na zanimiv, pregleden in interaktiven način predstavijo svoje dosežene rezultate. Dolga in preobsežna poročila za zunanjo javnost niso tako zanimiva, saj se lahko pomembne informacije izgubijo v poplavi vseh podatkov, zato je bolj pomembno, da podjetje predstavi res ključne informacije. Dobro prakso predstavljajo tudi podjetja, ki odkrito navajajo področja, na katerih svojih ciljev niso dosegla, in tudi pojasnijo vzroke. Na ta način poročilo ni le pretirano in nerealno hvaljenje dosežkov, ampak realna ocena stanja. Podjetje s tem svojim deležnikom pokaže zrelost, da je sposobno pokazati tudi neuspehe ter se iz njih učiti in jih izboljšati. Vendar moramo priznati, da je tovrstnih praks manj.

Podjetjem, ki se s tovrstnim poročanjem srečujejo prvič, svetujemo, naj se že zdaj začnejo pripravljati na poročanje, začnejo z identifikacijo deležnikov in pregledom bistvenih področij. Na ta način bo sama priprava poročila veliko lažja,« pojasnjujejo v Ekvilibu.