Feelsgood, sklad z družbenim vplivom

Ob tem, kakšen je njihov finančni donos, vlagatelje vse pogosteje zanima tudi, kako podjetja zaslužijo denar, ki je v ozadju (visoke ali vsaj trdne) cene njihovih delnic ter izplačanih dividend. Družbeno in vse bolj tudi okoljsko ozaveščeni lastniki delnic želijo, da podjetja v svojo poslovno prakso aktivno uvajajo politike, ki pripomorejo k omejevanju učinkov podnebnih sprememb – da, na primer, skrbijo za zmanjšanje izpustov CO₂ v svoji dobaviteljski verigi in v življenjskem ciklu svojih proizvodov. Prav tako so zaskrbljeni, če je podjetje neposredno ali posredno (na primer prek dobaviteljev) povezano s kršenjem delovne zakonodaje ali čezmernim izkoriščanjem naravnih virov.


 

Pričakovanja za velike in male

Trend poznamo po kraticami ESG, ki v angleščini pomenijo Environmental, Social, Governance – gre za načela, ki opredeljujejo, kako mora podjetje ravnati na področju odnosa do okolja, družbe in korporacijskega upravljanja.
To so prakse, ki so blizu tudi pojmu družbene odgovornosti v poslovanju podjetij. Zahteve po izpolnjevanju smernic ESG je še pospešila epidemija covida-19, saj je tudi v poslovnem svetu zraslo prepričanje, da se bodo iz te krize dolgoročno uspešno pobrala predvsem podjetja, ki bodo hkrati pripravljena tudi na tako imenovani zeleni prehod.

Vlagatelji pričakujejo družbeno odgovornost tako od velikih uveljavljenih podjetij kot od manjših, nastajajočih. Še več, prav na področju startupov je veliko pobud, ki poskušajo smernice ESG vgraditi v temelje svojega poslovnega modela.

Prav z namenom, da podpre take projekte, je v Sloveniji in na Hrvaškem 1. julija začel delovati sklad Feelsgood. Razpolaga s 30 milijoni evrov sredstev, vlagal pa bo v hrvaška in slovenska podjetja, ki poleg dobička dosegajo tudi pozitiven družbeni in okoljski učinek.
 

Za zagonska podjetja

Poseben poudarek sklada bodo naložbe v podjetja v zgodnjih razvojnih fazah, ki potrebujejo kapital za doseganje svojih ambicioznih ciljev rasti in za povečanje pozitivnih družbenih učinkov. Sklad in družba za upravljanje imata sedež na Hrvaškem, v Sloveniji pa podružnico.

Vodilni vlagatelj v sklad je z 21 milijoni evrov Evropski investicijski sklad (EIF). Drugi vlagatelji so še pokojninski in vzajemni skladi ter zasebna družba iz Hrvaške. »Trg smo opazovali zadnja tri leta, hkrati s pripravami na aktivacijo sklada. Prva investicija na Hrvaškem bo opravljena v kratkem. V Sloveniji smo aktivno povezani z več različnimi projekti, prvo investicijo načrtujemo na začetku prihodnjega leta,« je povedal Tilen Šarlah, finančni strokovnjak z večletnimi izkušnjami na kapitalskih trgih, ki bo vodil slovensko podružnico.



Sklad bo usmerjen predvsem v pomembne manjšinske lastniške deleže v hitro rastočih podjetjih. Finančno bo podprl ambiciozne projekte podjetnikov, ki so pripravljeni uporabiti lastniški kapital za doseganje svojih razvojnih ciljev. V petletnem naložbenem obdobju nameravajo podpreti 15 do 20 podjetij.
 

Ustanovitelji z izkušnjami

Sklad so ustanovili trije partnerji, ki bodo tudi glavni upravljavci sklada; Renata Brkić, Dinko Novoselec in Domagoj Oreb. Renata Brkić je serijska podjetnica in poslovni angel s tridesetletnimi izkušnjami v zasebnem in javnem sektorju. Dinko Novoselec ima več kot dvajsetletne izkušnje pri upravljanju skladov, od tega je petnajst let vodil največji hrvaški pokojninski sklad. Dvajsetletne izkušnje z upravljanjem skladov ima tudi Domagoj Oreb, ki je več kot deset let vodil alternativne sklade. Četrti član je Pierre Matek, ki je tudi partner v skladu z več kot dvajsetletnimi izkušnjami na hrvaškem kapitalskem trgu kot upravljavec in tudi na področju regulacije.

Naložbe v podjetja z družbenim učinkom so nov inovativni koncept vlaganja, pri katerih družbe poleg glavnega cilja – ustvarjanje dodane vrednosti – uresničujejo kot cilj tudi pozitiven vpliv na družbo in okolje. Svetovni trg naložb z družbenim učinkom se je v zadnjih petih letih vsako leto podvojil, ocenjene investicije leta 2020 pa naj bi znašale 28 milijard dolarjev.