Fed se je odločil za krepkejši rez v obrestne mere

Ameriška centralna banka Fed je znižala obrestne mere na 4,75 do pet odstotkov, kar je prvo znižanje po marcu 2020. Čeprav so mnogi pričakovali manjše znižanje, se je Fed odločil za večje, saj je gospodarska situacija zapletena.

Nekateri menijo, da Fed s to potezo popravlja napako iz julija, ko ni znižal obrestnih mer. Ameriški trg poslovnih nepremičnin, ki je izjemno občutljiv za spremembe obrestnih mer, se trenutno sooča z velikimi pritiski, zaradi česar se pojavljajo dodatni pozivi po hitrejšem znižanju obrestnih mer.

Neznanke v nepremičninah

Višanje obrestnih mer je povzročilo znatne padce cen poslovnih nepremičnin, pri čemer razmere dodatno zaostrujejo posledice pandemije, pred kratkim narasli stroški dela in energije ter povečana nezasedenost pisarniških, počitniških in drugih poslovnih prostorov.

Prvo tveganje za sistemski šok torej predstavlja ravno ameriški trg poslovnih nepremičnin, saj bo pri teh v prihodnjih dveh letih zapadlo več kot en bilijon dolarjev posojil, kar predstavlja veliko tveganje zlasti za manjše in srednje banke. Manjše, srednje in večje banke z manj kot 250 milijardami dolarjev sredstev so bolj ranljive zaradi večje izpostavljenosti, manjših rezerv in manj kapitala za absorbiranje izgub kot velike banke nad 250 milijardami dolarjev sredstev, sodeč po izračunih The Conference Board.

INFOGRAFIKA: Delo

V primeru širših izgub pri teh posojilih bi to lahko predstavljalo tveganje za sistemski šok, kjer bi kreditni krč ali celo propad več srednjih in manjših bank negativno vplival na celotno gospodarstvo. Višji stroški financiranja znižujejo že tako izjemno občutljive cene nepremičnin na ameriškem trgu poslovnih nepremičnin in zmanjšujejo povpraševanje. Te so namreč prej zaradi nizkih obrestnih mer dosegale visoke cene. To je tudi eden izmed verjetnih razlogov za znižanje obrestnih mer za občutnih 50 bazičnih točk prejšnjem tednu.

Vprašanje pa ostaja, ali bo Fed dovolj hiter ali spreten pri zniževanju obrestnih mer, in tudi če bo, ali ga ne bo nato prehitela povrnitev inflacije. Navsezadnje so se cene nafte, predvsem zaradi slabšega povpraševanja Kitajske, od letošnjega aprila dodobra znižale in tudi te cene lahko začnejo rasti, še posebej ob nižjih obrestnih merah.

Hoja po tanki vrvi

Opazovalci dobimo vtis, da se je Fed znašel v situaciji, kjer hodi po tanki vrvi. Hiter in občuten dvig obrestnih mer v razmeroma kratkem času, po skoraj desetletju izjemno nizkih stopenj, bi lahko pustil posledice na enem ali več mestih v finančnem sistemu – kot pravijo, »ni zastonj kosila«.

Te posledice pa lahko predstavljajo znatno tveganje, če jih ne bodo ustrezno obvladali. Fed, ki si prizadeva za ohranjanje polne zaposlenosti in dosego tako imenovanega mehkega pristanka v gospodarstvu, bo pri soočanju z inflacijo zagotovo pozorno spremljal tudi tveganja na trgu poslovnih nepremičnin in ustrezno ukrepal.

Ob znižanju obrestnih mer je Fed oziroma njegov odbor za operacije na odprtem trgu (FOMC) izdal še nove gospodarske napovedi. Rast BDP za leto 2024 je ocenjena na dva odstotka, kar je rahlo manj od prejšnje ocene 2,1 odstotka. Napoved za leto 2025 ostaja pri dveh odstotkih. Inflacija, merjena z indeksom PCE (osebna potrošnja), je za leto 2024 znižana na 2,3 odstotka, za leto 2025 pa na 2,1 odstotka, kar kaže na umirjanje inflacijskih pritiskov.

Odločitev o znižanju obrestnih mer ni bila soglasna. Michelle Bowman je predlagala manjše znižanje za 25 bazičnih točk, medtem ko je večina podprla večje znižanje za 50 bazičnih točk, kar lahko odraža zaskrbljenost glede morebitnih tveganj za gospodarstvo. Od tod tudi nekoliko mlačna reakcija na trgu, češ da Fed ve nekaj več kot vlagatelji. Skratka, trgi so na odločitev reagirali previdno, saj so večja začetna znižanja v preteklosti pogosto bila povezana z recesijami. Manjša znižanja so se izkazala za uspešnejša pri zagotavljanju »mehkega pristanka«.