V Sloveniji je bila na letni ravni negativna rast cen 1,2-odstotna. K deflaciji je največ prispevala pocenitev energije, cene ostajajo daleč od cilja ECB.
Galerija
Kljub ukrepom ECB ostaja evrsko območje v coni negativne rasti cen. FOTO: Daniel Roland/AFP
Ljubljana – Deflacija, negativna rast cen, se je v evrskem območju nadaljevala tudi zadnji mesec lanskega leta – stopnja inflacije v devetnajsterici držav z evrom naj bi namreč v povprečju znašala minus 0,3 odstotka. Gledano po posameznih komponentah so se sicer hrana, alkohol in tobak medletno podražili za povprečno 1,4 odstotka, storitve za 0,7 odstotka, a na drugi strani je k negativni rasti cen najbolj prispevala energija, ki se je medletno pocenila za kar 6,9 odstotka, upadle pa so tudi cene industrijskih izdelkov, kažejo podatki evropskega statističnega organa Eurostata.
Slovenija sodi z 1,2-odstotno deflacijo na letni ravni med članice evrskega območja z najbolj izrazitim upadom izmerjene inflacije. Po podatkih Eurostata so prejšnji mesec najvišjo 2,4-odstotno deflacijo na letni ravni imeli v Grčiji, v Nemčiji je bila povprečna rast cen minus 0,7-odstotna, na drugi strani pa so najvišjo, 1,6-odstotno inflacijo imeli na Slovaškem.
Podatki kažejo, da je evrsko območje kljub izdatnim spodbujevalnim ukrepom Evropske centralne banke še naprej zelo daleč od njenega edinega proklamiranega cilja, inflacije, ki je blizu, a pod dvema odstotkoma.
Ukrepi za zajezitev epidemije, vključno z zaprtjem nenujnih trgovin, gostinskih in turističnih storitev seveda še dodatno znižujejo inflacijska pričakovanja. V takih razmerah je brez vpliva na rast povpraševanja in cen ostalo tudi decembrsko izboljšanje kazalnika gospodarskega razpoloženja (ESI), ki je v evrskem območju in EU skoraj v celoti popravilo padec v novembru.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji