Eurostat: BDP v evrskem področju lani 6,8 odstotka manjši

V zadnjem četrtletju lanskega leta se je BDP v evrskem območju po sezonsko prilagojenih podatkih in v primerjavi s četrtletjem prej znižal za 0,7 odstotka, v celotni Uniji pa za 0,5 odstotka, kažejo prvi podatki Eurostata. Ta upad je posledica novih zajezitvenih ukrepov proti epidemiji covida-19, ki so okrnili gospodarsko aktivnost.



Po prvih ocenah Eurostata za celotno leto 2020 se je BDP v evrskem območju po sezonsko prilagojenih podatkih skrčil za 6,8, v celotni Uniji pa za 6,4 odstotka.

Eurostatovi podatki še ne vsebujejo vseh držav, med vštetimi pa je nemško gospodarstvo v zadnjem četrtletju zaznalo šibko, 0,1-odstotno rast, italijansko pa se je v zadnjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej skrčilo za dva odstotka in na letni ravni zaznalo 8,8-odstotni upad.



Od vključenih držav je sicer v zadnjih treh mesecih lani največji, 4,3-odstotni četrtletni upad BDP imela sosednja Avstrija, verjetno tudi zaradi izpada prihodkov od turizma. Na poti v recesijo je z 1,3-odstotnim četrtletnim upadom tudi Francija. Na drugi strani pa so četrtletno rast imeli v Španiji, na Češkem, Portugalskerm ter v Belgiji in baltskih državah.

Ivanc: Padec ublažilo okrevanje industrije

Padec BDP v zadnjem četrtletju 2020 »je bil pričakovano simbolične narave glede na predhodno četrtletje, saj so bili zajezitveni ukrepi precej milejši kot ob spomladanskem prvem valu epidemije in se industrija ni soočala z disrupcijami v verigah vrednosti. Nasprotno, glede na tretje četrtletje je prav moč okrevanja v industriji zajezila negativen vpliv padca dodane vrednosti v storitvenih dejavnostih. Na medletni ravni je bil padec dobre pol odstotne točke višji kot v tretjem četrtletju,« ugotavlja glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Med državami, za katere so podatki že objavljeni, je bil medletni padec nekoliko večji v Avstriji, kar izvira iz slabše smučarske turistične sezone, delno tudi v Italiji iz istega razloga.

Celoletni upad BDP tako po prvi oceni (druga bo na voljo že 16. februarja) za EU27 znaša 6,4 odstotka in za območje evra 6,8 odstotka, kar je le desetinko odstotne točke manj od napovedi GZS, poudarja Ivanc. »Pri tem moramo imeti v mislih, da je to prva objava ter da bo učinek koledarja ugoden, kar bi pomenilo, da bo verjetno končna ocena padca BDP za EU27 pri 6,1 do 6,2 odstotka, za območje evra pa pri 6,4 do 6,5 odstotka. V tem kontekstu smo že ob objavi nemškega BDP nekoliko revidirali oceno padca slovenskega BDP.«

Podatki za Slovenijo konec meseca

Eurostatove številke še ne vključujejo Slovenije, saj bo državni statistični urad (Surs) prve podatke o gibanju BDP v zadnjem četrtletju 2020 in s tem v celotnem letu 2020 objavil šele konec februarja. Umar je sicer decembra 2020 v zimski napovedi za lani napovedal 6,6-odstotni upad. »Menimo, da bo slovenski BDP v zadnjem četrtletju upadel medletno za okoli šest odstotkov na desezonirani ravni (polovico manj kot v drugem četrtletju), kar pomeni na celoletni ravni 6,2-odstotni padec BDP.

Upoštevaje ugoden učinek koledarja pa se bo lanski upad BDP pri nas verjetno skrčil na okoli šest odstotkov (aktualni konsenz analitikov je sicer zdaj 6,8-odstoten padec),« pravi Ivanc.