V državne pakete pomoči tudi spodbude za raziskave in razvoj?

V osmi protikoronski sveženj je vlada umestila ukrepe za trg dela, tem pa se pridružuje še poroštvo v imenu SID banke. Slednje velja za turistična in gostinska podjetja, hkrati pa finančno pomaga prevoznikom. PKP8 naj bi še vključeval še dodatke nekaterim skupinam prebivalstva, hkrati pa se nizajo še kazni za kršitelje ukrepov za zajezitev pandemije. A potreb je še veliko.
 

PKP8

Sodeč po osnutku osmega protikoronskega paketa se bo do konca aprila podaljšalo že dobro poznano subvencioniranje čakanja na delo od doma, država pa bo subvencionirala tudi del stroškov višje minimalne plače.

Hkrati paket predvideva dodatke za vojne veterane, ki kot edini dodatek prejemajo veteranski dodatek. Tem se pridružujejo invalidi, ki prejemajo nadomestilo - prejeli bodo dodatnih 150 evrov. Tokrat dodatek prejemajo še dijaki, ki so starejši od 18 let (50 evrov), obenem pa naj bi država krila polno plačilo prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem - to bo naneslo dodatnih 200 evrov na osebo.


Pričakovati je še nekaj sprememb paketa, predvsem naj bi nekaj sugestij še prišlo iz naslova Ministrstva za gospodarstvo. Ti so si zamislili dodatke za osebe, ki jim je prodaja upadla za vsaj 50 odstotkov, umaknili naj bi zgornjo omejitev kritja fiksnih stroškov, dotaknili naj bi se še organizatorjev dogodkov.
 

Skrbi

Zaradi zaprtja gospodarstva pa predvsem drobno gospodarstvo zadnje tri mesece živi od prihrankov. Iz Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) sporočajo, da v predlaganem paketu pomoči pogrešajo nadomestilo za izpad prometa, prav tako je težava v pogojih za pridobitev pomoči. Nekateri, ki jim je prepovedano opravljati dejavnost namreč za zdaj niso upravičenci.

Obenem slovenska podjetja že več let kritično malo vlagajo v raziskave in razvoj. Kombinacija napisanega lahko v trenutnih razmerah vodi v dodatno zmanjšanje vložkov na področju inovativnosti, kar je smiselno upoštevati pri pripravi protikoronskih ukrepov, opozarjajo ekonomisti.

Inovativnost je v slovenskih podjetjih slabo definirana, številni podjetniki se z inovacijami pretirano niti ne ukvarjajo. Kako torej spodbuditi inoviranje v domači podjetniški kulturi in s tem doseči višjo dodano vrednost, ki bo v prihodnjih letih ključna za poravnavo povečanega državnega dolga?
 

Mala vlaganja v razvoj

Slovenija se je pred desetimi leti zavezala k večanju deleža bruto domačega proizvoda, ki je namen­jen za raziskave in razvoj. To je del strategije EU, s katero bi povečali konkurenčnost evropskega trga; trenutno namreč na področju raziskav in razvoja zaostajamo za drugimi svetovnimi gospodarstvi.


A vendar cilj, ki je bil zastavljen za leto 2020 – to je dvig deleža BDP za raziskave in razvoj na tri odstotke – ni bil dosežen. Leta 2019 so ga izpolnile le tri države članice: Švedska, Avstrija in Nemčija, blizu sta bili še Danska in Belgija. Slovenija se z 2,04 odstotka giblje tik pod evropskim povprečjem, ki ga je v preteklosti sicer že presegla. Dodatna težava se kaže v trenut­ni krizi, zaradi česar bi se lahko vlaganja v raziskave in razvoj še zmanjšala.
 

Varčevanje pri usposabljanju

Obrtno-podjetniška zbornica zadnje tri mesece dnevno opozarja na stiske drobnega gospodarstva, kjer da je obstoj podjetij odvisen od prihrankov obrtnikov in podjetnikov. Ti so prisiljeni k zategovanju pasu, na večje težnje k varčevanju pa opozarja tudi Polona Domadenik z ljubljanske ekonomske fakultete. Navaja ugotovitve monografije The virus afermath: the socio-economic twist, v kateri opozarjajo na morebitne reze na pod­ročju usposabljanja zaposlenih. Pri tem je treba upoštevati, da kompetence odraslih Slovencev že tradicionalno zaostajajo za kompetencami zaposlenih v večini držav OECD, vsakršen rez pa je zato dodatna težava.

Nezanesljivi kazalniki

Padec vlaganj v raziskave in raz­voj pričakuje tudi vodja tehnološkega razvoja in inovativnosti na GZS Aleš Ugovšek, ki opozarja na razliko med dejanskimi inovacijami ter vlaganjem v raziskave in razvoj. »Naložbe v raziskave in raz­voj se bodo verjetno zmanjšale, še posebno pri malih podjetjih, ki že zdaj malo vlagajo v to področ­je. Najprej morajo poskrbeti za izplačila plač, eno prvih področij varčevanja v podjetjih, ki nimajo razvojne strategije in vzpostavljene inovacijske kulture, pa so običajno raziskave in razvoj. Vendar padec vlaganj ne pomeni nujno manjše inovativnosti. Številna mala podjetja razpolagajo z malo sredstvi, na trg pa prodrejo z velikimi inovacijami. Obseg naložb v raziskave in razvoj zato pogosto ni najbolj zanesljiv kazalnik inovativnosti podjetij - bistveno boljši je npr. delež prihodkov od novih izdelkov ali storitev, ki so posledica razvoja in inovacij v podjetju v zadnjih treh« poudarja Ugovšek.

Rešitve

Povečane težnje k varčevanju je smiselno upoštevati pri pripravi državnih paketov pomoči, pišejo avtorji omenjene monografije. Za zgled navajajo prakso iz Nemčije po finančni krizi leta 2008, ko je bilo med pogoji za državno pomoč obvezno usposabljanje in izobraževanje brezposelnih.

Tudi Aleš Ugovšek omenja primere dobre prakse, predvsem pohvali idejo o mladih raziskovalcih v podjetju. Takšen sistem je v preteklosti pri nas že obstajal, odnesli pa so ga varčevalni ukrepi v zadnjem pokriznem obdob­ju. Ugovšek hkrati poudarja, da slaba inovativnost v Sloveniji ni problem pomanjkanja denarja. Po njegovem gre prej za pomanjkanje znanja na področju inoviranja, zato je smiselna podpora podjetjem pri vzpostavljanju inovacijskih strategij in inovacijske kulture.