ECB že devetič zapored zvišala obrestne mere

Svet Evropske centralne banke je vse tri ključne obrestne mere pričakovano zvišal za 25 bazičnih točk, in sicer že devetič zapored. »Inflacija še naprej upada, vendar se še vedno pričakuje, da bo predolgo ostala previsoka. Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo čim prej vrnila na srednjeročno ciljno raven dveh odstotkov,« so zapisali v utemeljitvi.

Po novem se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 4,25 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila na 4,50 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 3,75 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 2. avgusta.

Inflacija v evrskem območju, ki zdaj v povprečju znaša 5,5 odstotka, je zdaj sicer pol manjša kot ob vrhu v lanskem oktobru, a se s hkrati krepi osnovna inflacija, dražijo se zlasti storitve. Na drugi strani pa se gospodarstvo ohlaja, napovedi za realno ekonomijo se slabšajo, negotovosti pa večajo.

V takih razmerah v ECB tem puščajo odprta vrata za nove obrestne dvige, predsednica ECB Christine Lagarde pa previdno poudarja, da bodo njihove prihodnje odločitve odvisne od gospodarskih podatkov in njihovih ocen. To pomeni, da bo ECB »na prihodnji seji obrestne mere spet dvignila ali pa bo pri zvišanjih naredila premor, zagotovo pa jih ne bo znižala,« je pojasnila na novinarski konferenci.

European Central Bank (ECB) President Christine Lagarde gestures while speaking to reporters following the Governing Council's monetary policy meeting, in Frankfurt, Germany June 15, 2023. REUTERS/Kai Pfaffenbach

Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen tudi prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovil vrnitev inflacije na ciljno dvoodstotno raven v srednjeročnem obdobju ter da bi ohranil nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Svet je poleg tega sklenil, da obrestno mero za obvezne rezerve določi na ravni nič odstotkov. Po oceni ECB ta odločitev ščiti uspešnost denarne politike, saj vzdržuje obstoječo stopnjo nadzora nad naravnanostjo denarne politike in zagotavlja, da se obrestne odločitve v polni meri prenašajo na denarne trge.

»Gibanja od zadnje seje potrjujejo pričakovanje, da se bo inflacija v preostanku leta še naprej zniževala, kljub temu pa bo dalj časa ostala nad ciljno ravnjo. Medtem ko nekateri kazalniki kažejo znake popuščanja, ostaja osnovna inflacija v celoti gledano visoka. Pretekla zvišanja ključnih obrestnih mer se še naprej intenzivno prenašajo v gospodarstvo, saj so se pogoji financiranja znova zaostrili in vse bolj zavirajo povpraševanje, kar je pomemben dejavnik pri znižanju inflacije na ciljno raven,« še sporočajo iz ECB.

Evropska denarna oblast pri tem še ugotavlja, da se portfelj v okviru programa APP zmanjšuje postopno in predvidljivo, saj je evrosistem prenehal znova investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev. Kar zadeva pandemični program odkupa vrednostnih papirjev (PEPP), pa namerava ECB glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, ponovno investirati vsaj do konca leta 2024. 

Vasle: Pri obrestih odprti obe možnosti

»Odločitev za zvišanje obrestnih mer spet za 0,25 odstotne točke je posledica podatkov, s katerimi smo razpolagali na današnji seji. Upočasnjevanje gospodarske rasti je nekoliko hitrejše, kot smo pričakovali še pred meseci, vendar to spremljajo še vedno zelo dobri podatki s trga dela, ki ostaja robusten v celotnem evrskem območju, pa tudi v Sloveniji. Govorimo celo o zgodovinsko nizki stopnji brezposelnosti – ki je vsekakor nekaj, kar se ne prenaša v pretirane pritiske po znižanju cen,« je ozadje odločitve ECB komentiral guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

»Po drugi strani se inflacija sicer umirja, vendar ostaja osnovna inflacija visoka in precej trdovratna. Tretja stvar pa so razmere na finančnih trgih in kako hitro se naši dvigi obrestnih mer prenašajo v bančni sistem in druge obrestne mere. Tu transmisija deluje, ne vidimo motenj po posameznih državah. Na podlagi vsega naštetega smo se odločili, da je primerno še enkrat zvišati obrestne mere.«

Kar zadeva obrestne odločitve, ki naj bi jih sprejemali na septembrski in prihodnjih sejah, Vasle pravi, da so ponovno potrdili, da ne dajejo vnaprejšnjih usmeritev o denarni politiki, da so odprti in bodo pri tem spremljali podatke. »Za prihodnjo sejo sta odprti obe možnosti: da nadaljujemo zvišanja obrestnih mer, če bodo podatki relativno slabi. Če pa bodo sledila pozitivna presenečenja na področjih, ki sem jih omenjal, se lahko odločimo, da vsaj začasno prekinemo zviševanje obrestnih mer.«