ECB tokrat obresti zvišala za le 0,25 odstotne točke

Svet ECB je tokrat očitno ubral golobji pristop in je zvišal tri ključne obrestne mere ECB za 25 bazičnih točk, kar je manj od dvigov na prejšnjih sejah, ki so znašali 50 bazičnih točk oziroma 0,5 odstotne točke. »Skupna inflacija se je v zadnjih mesecih znižala, vendar pritiski na osnovne cene ostajajo močni. Hkrati se pretekla zvišanja obrestnih mer močno prenašajo na pogoje financiranja in denarne razmere v območju z evrom,« je ECB objavila na svoji spletni strani.

Tako se bo obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 3,75 odstotka, za odprto ponudbo mejnega posojila na 4,0 odstotke, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 3,25 odstotka. Nove obrestne mere, najvišje po letu 2008, bodo začele veljati 10. maja.

»Prihodnje odločitve sveta ECB bodo zagotovile, da bodo obrestne mere znižane na ravni, ki bodo dovolj restriktivne, da se doseže pravočasna vrnitev inflacije na dvoodstotni srednjeročni cilj in da se bodo na teh ravneh ohranile tako dolgo, kot bo potrebno. Svet bo pri določanju ustrezne stopnje in trajanja omejitve še naprej uporabljal pristop, ki bo temeljil na podatkih,« so sporočili iz ECB.

Od lanskega julija je ECB svoje obrestne mere zvišala že sedmič, skupno pa za 3,75 odstotne točke.

Lagarde: Inflacijska tveganja se večajo

Predsednica ECB Christine Lagarde je na popoldanski novinarski konferenci pojasnila, da glede inflacijskih obetov še vedno obstajajo znatna tveganja navzgor. »Ti vključujejo obstoječe pritiske na plinovode, zaradi katerih bi lahko maloprodajne cene v bližnji prihodnosti postale višje od pričakovanih. Še več, vojna Rusije proti Ukrajini bi lahko ponovno dvignila stroške energije in hrane. Trajno zvišanje inflacijskih pričakovanj, ki bi bila nad našim ciljem ali višja od pričakovanega povišanja plač ali stopenj dobička bi prav tako lahko povzročilo višjo inflacijo, tudi srednjeročno.«

Povečano tveganje za inflacijo po njenih besedah predstavljajo tudi nedavni plačni dogovori o plačah, še zlasti če bodo stopnje dobička ostale visoke. Tveganja padca vključujejo ponovne napetosti na finančnem trgu, ki bi lahko znižale inflacijo hitreje, kot je bilo predvideno. Šibkejše povpraševanje, na primer zaradi izrazitejše upočasnitve bančnega posojanja ali močnejše transmisije monetarne politike, bi povzročilo tudi nižje cenovne pritiske od trenutno pričakovanih, zlasti srednjeročno.

Bančno posojanje bi lahko še oslabelo

Bančni sektor v evroobmočju se je po oceni Lagardove izkazal za odpornega glede na napetosti na finančnem trgu, ki so se pojavile že pred marčevskim zasedanjem ECB. Na drugi strani pa se »zvišanja obrestnih mer ECB močno prenašajo na obrestne mere in na pogoje financiranja za podjetja, gospodinjstva in banke. Rast posojil podjetjem in gospodinjstvom je oslabela zaradi višjih posojilnih obrestnih mer, zaostrenih pogojev ponudbe kreditov in manjšega povpraševanja. Naša zadnja anketa o bančnih posojilih je poročala o zaostritvi splošnih kreditnih standardov, ki je bila močnejša, kot so banke pričakovale v prejšnjem krogu, in nakazuje, da bi lahko posojanje še oslabelo,« ocenjuje presednica ECB.