ECB bo obrestne mere še precej zviševala

Svet Evropske centralne banke (ECB) je še četrtič letos osrednje obrestne mere v območju z evrom zvišal, in sicer tokrat za 0,5 odstotne točke. Decembrski dvig je bil po pričakovanjih nižji od prejšnjih dveh. Od julija so obrestne mere zvišali za skupaj 2,5 odstotne točke. Vendar svet ECB pričakuje, da bo obrestne mere »še precej zviševal, ker je inflacija daleč previsoka in bo po projekcijah predolgo ostala nad ciljno ravnjo«.

Svet ECB je v luči normalizacije denarne politike zaradi visoke inflacije dvige obrestnih mer začel julija, takrat je ključne obrestne mere zvišal za 0,5 odstotne točke, septembra in oktobra je sledil dvig za 0,75 odstotne točke, tokrat pa je bil dvig spet nekoliko manj obsežen.

ECB verjetno v nov, manjši dvig obrestnih mer

Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja, ki velja za glavno, bo tako po novem 2,5 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila 2,75 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita oziroma depozitna obrestna mera pa dva odstotka.

V ECB dvige obrestnih mer napovedujejo tudi v prihodnje. Svet namreč ocenjuje, da bo treba obrestne mere še precej zviševati z enakomernim tempom, preden bodo dosegle ravni, ki so dovolj restriktivne, da bi se inflacija čim prej vrnila na srednjeročni cilj pri dveh odstotkih: »Z ohranjanjem obrestnih mer na restriktivnih ravneh se bo inflacija sčasoma znižala zaradi zaviranja povpraševanja. To bo preprečevalo tudi tveganje vztrajnega zviševanja inflacijskih pričakovanj.«

Predsednica ECB Christine Lagarde FOTO: John Thys/AFP

ECB znižala napovedi za prihodnje leto

Z dvigi obrestnih mer ECB poskuša zajeziti inflacijo in se približati cilju pri dveh odstotkih. V evrskem območju je novembrska inflacija znašala deset odstotkov, medtem ko oktobra 10,6 odstotka. Analitiki v Frankfurtu so objavili tudi nove gospodarske napovedi. Pričakujejo, da bo inflacija letos v povprečju znašala 8,4 odstotka, prihodnje leto 6,3 odstotka, v letu 2024 pa naj bi padla na 3,4 odstotka. S tem so nekoliko zvišali svoje napovedi rasti cen, in sicer so septembra napovedovali 8,1-odstotno inflacijo letos in 5,5-odstotno prihodnje leto.

Medtem so v ECB nekoliko zvišali pričakovanja gospodarske rasti v območju z evrom za letos, in sicer s 3,1-odstotne rasti na 3,4-odstotno ter znižali za prihodnje leto z 0,9- na 0,5-odstotno rast BDP.  »V sedanjem in naslednjem četrtletju bi lahko prišlo do krčenja gospodarstva v evroobmočju zaradi energetske krize, visoke negotovosti, vse šibkejše svetovne gospodarske aktivnosti in strožjih pogojev financiranja. Po najnovejših projekcijah strokovnjakov Eurosistema naj bi bila recesija razmeroma kratka in plitka. Vseeno bo rast naslednje leto predvidoma umirjena in je bila v primerjavi s prejšnjimi projekcijami precej popravljena navzdol,« so sporočili.

Umik likvidnosti s trga

Svet ECB je skladno z napovedmi danes razpravljal tudi o načrtu za postopno zmanjšanje bilančne vsote ECB, ki je v času zadnjih kriz in izvajanja programov odkupovanja obveznic ter obsežnih dolgoročnih posojil bankam močno narasla.

Od začetka marca 2023 dalje se bo portfelj v okviru rednega programa nakupa vrednostnih papirjev zmanjševal »postopno in predvidljivo«, saj centralne banke evrskega območja ne bodo ponovno investirale glavnice zapadlih obveznic. Zmanjšanje bo do konca drugega četrtletja 2023 v povprečju znašalo 15 milijard evrov na mesec, sčasoma bo določena tudi dinamika v obdobju zatem.