DZ začel sklepno obravnavo proračunov 2025 in 2026

DZ je začel obravnavo predlogov državnih proračunov za prihodnji dve leti. »Obdobje, v katerem sta se pripravljala, so zaznamovale zaostrene geopolitične, gospodarske in varnostne razmere ter popoplavna obnova,« je v uvodnih predstavitvah obeh predlogov danes v DZ povedal minister za finance Klemen Boštjančič.

Pri pripravi predloga sprememb proračuna za leto 2025 in dopolnjenega predloga proračuna za leto 2026 so po njegovih besedah upoštevali srednjeročni fiskalno-strukturni načrt države zaradi ponovne vzpostavitve fiskalnih pravil, jesensko napoved gospodarskih gibanj Urada RS za makroekonomske analize iz razvoj, zakonske in druge obveznosti ter prednostne naloge iz načrta za okrevanje in odpornost, evropske kohezijske politike in porabe drugih sredstev EU.

Proračunska poraba presega 17 milijard evrov

Za leto 2025 se proračunski prihodki povečujejo za 4,6 odstotka na 15,2 milijarde evrov, odhodki pa za osem odstotkov na 17,1 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo znašal 1,9 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP. V letu 2026 vlada pričakuje 15,9 milijarde evrov prihodkov ali 4,5 odstotka več, odhodkov pa bo za skupaj 17,1 milijarde evrov. Proračunska poraba bo za 1,2 milijarde evrov višja od prihodkov, kar v deležu BDP pomeni 1,6 odstotka, je povzel.

Višje prihodke prihodnje leto načrtujejo predvsem na podlagi višjih davčnih prihodkov, in sicer od davka od dohodkov pravnih oseb, davka na premoženje oz. davka na bilančno vsoto bank, trošarin ter od drugih davkov na blago in storitev. Načrtovana dohodnina ostaja približno enaka, skladno z dogovorom s socialnimi partnerji se načrtuje uskladitev olajšav za lestvice za odmero dohodnine, kar pomeni nekaj več kot 100 milijonov evrov izpada na tej postavki. Nedavčni prihodki so načrtovani približno na enaki ravni kot v sprejetem proračunu za leto 2025, kapitalski prihodki, donacije, transferni prihodki in prihodki od prejetih sredstev iz proračuna EU so načrtovani nekoliko nižje.

V letu 2026 se zvišujejo davčni prihodki, zaradi davka na dodano vrednost, dohodnine, predvsem zaradi akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki je v največji meri odvisna od gibanja mase plač. Minister je izpostavil uveljavitev zakona o dolgotrajni oskrbi z julijem 2025. Ta prinaša obvezni prispevek, ki ga bodo plačevali tako delodajalci kot delojemalci in upokojenci. Prihodki proračuna bodo zato po njegovih besedah nižji za 30 milijonov evrov.

Več denarja za plače, infrastrukturo, vojsko

Pri odhodkih v letu 2025 je naštel več sredstev za plače in prispevke neposrednih uporabnikov proračuna, na kar vplivajo učinki plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij ter napredovanj v letošnjem letu. Pri tem je omenil »največjo prenovo plačnega sistema v javnem sektorju v zadnjih 15 letih«. Med izdatki je izpostavil še sredstva za vzdrževanje železniške in cestne infrastrukture ter opremljanje enot vojske.

Minister je povedal, da stroški obresti postopoma naraščajo. Naštel je še rezerve, pri čemer se bo največji delež namenil za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost ter za sklad za obnovo po lanski ujmi, subvencije za podjetja, transfere za posameznike, pri čemer gre največ sredstev za zagotavljanje socialne varnosti, transfere za občine ter transfere za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje.

Pri odhodkih za 2026 je minister izpostavil dodatna sredstva za štipendije za pedagoške poklice z namenom, da bo možno povečati število razpisanih štipendij s 100 na 300 ter s tem motivirati mlade za odločitev za učiteljski poklic zaradi pomanjkanja učiteljev. Med drugim se načrtuje rast odhodkov predvsem zaradi stroškov plač, varnostne rezerve in sredstva za popoplavno obnovo. Z občinami je dogovorjena višina povprečnine, ki je za leto 2025 določena v višini 771,33 evra in za leto 2026 v višini 775,29 evra, je spomnil.

V računu financiranja se v letu 2025 načrtuje 2,8 milijarde evrov odplačil dolga, v letu 2026 pa 3,1 milijarde evrov. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter za odplačilo dolga je potrebna v letu 2025 bruto zadolžitev v višini 4,6 milijarde evrov, v letu 2026 pa v višini 4,3 milijarde evrov. Pomemben vir financiranja je tudi 11 proračunskih skladov, je sklenil.